Od kriznega v trajnostno voditeljstvo

»Pozdravljeni v letu učenja. Če nas je k hitremu učenju lanu spodbudil koronavirus, se letos k temu odločamo z lastno voljo in ambicijo. Menedžerji in voditelji smo nenehno vpeti v spremembe. Negotovost je naša realnost, a kljub temu je pandemija k tej negotovosti prinesla novo dimenzijo, več razmišljamo o prilagajanju poslovnih modelov, spremembah potrošnikov in delovnih okoljih,« je na tradicionalnem Januarskem srečanju Združenja Manager (ZM) poudarila predsednica ZM Medeja Lončar.

Prejemnik nagrade Mladi manager 2020 pa je postal Žiga Hieng, predsednik uprave Salusa. Prejemnika je razglasila lanskoletna dobitnica te nagrade Lucija Sajevec, direktorica AMZS. V ožjem izboru za nagrado sta bila še Janez Kranjc, glavni izvršni direktor Prve osebne zavarovalnice, in Blaž Strle, direktor družbe BE-terna.

Žiga Hieng je od januarja 2018 predsednik uprave Salusa, pred tem je bil svetovalec uprave in direktor Tosame. Med svoje največje uspehe uvršča rast in razvoj Skupine Salus, prevzem Skupine Sanolabor in prestrukturiranje prezadolžene Tosame. Hieng pravi, da so pri uspehu podjetja najpomembnejši zaposleni, fleksibilnost in zaupanje, pri vodenju pa je ključno spoznanje, da dosežkov ne moreš ustvariti sam, ampak za to potrebuješ odlično ekipo sodelavcev.



Predsednica ZM Medeja Lončar pa je v uvodnem nagovoru med drugim še poudarjala, da bo prihodnost hibridna in naša ambicija je, da to prihodnost razumemo in obvladujemo hitreje in bolje kot drugi. Od kriznega prehajamo v novo vodenje, je še poudarila Medeja Lončar. Trajnostno voditeljstvo je odgovorno delovanje na vseh ravneh, ekonomskem, okoljskem, družbenem in osebnem.

Kot je še dodala, so si v ZM zastavili preobrazbo združenja – prizadevajo si, da bi z delovnimi skupinami in programi zastarele vzorce nadomestili z novimi in digitalnimi načini sodelovanja. Gonilna sila sprememb so mladi. »Naš cilj ni le dobro gospodarstva, temveč blaginja v družbi, tudi za generacije, ki prihajajo za nami. Managerjevo delo je delo z ljudmi. Zato nam je pomembno, da v okolju vladata zaupanje in spoštovanje. Da ljudje čutijo, da nas povezuje večja ambicija biti med najboljšimi.«


 

V središču trajnostno voditeljstvo

S ciljem rasti in družbene blaginje smo, kot je še dodala predsednica ZM, v ZM v središče ambicije postavili trajnostno voditeljstvo. To zahteva ne le izboljšave in postopne spremembe. »Trajnostno pomeni pogum, da začnemo delovati drugače.
Govorim o prilagajanju poslovnih modelov, sposobnosti da razumemo sistemsko razmišljanje in delovanje in spremembe v nas samih.«

Skupaj z ministrstvom za gospodarstvo in Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani je ZM zastavilo akcijski načrt za hitrejšo rast produktivnosti, ki ga ne morejo uresničiti sami. »Pomemben je zato, ker vgrajuje sodelovanje in povezovanje ključnih deležnikov v družbi.«
 
Katere teme bo Slovenija ponudila v okviru svojega predsedovanja EU, po čem želimo, da si bodo Evropejci zapolnili naš mandat? Predlagam, je dejala Medeja Lončar, da jih navdušimo z vrlinami sodobnih voditeljev, s sposobnostjo učenja in preobrazbe. Slovenija z 9. mestom po človeškem kapitalu sodi v sam svetovni vrh. »Želim si, da smo v nekaj letih lahko prepoznani kot država, ki se uči najhitreje, tudi sodelovanja in povezovanja. Ker smo država ravno prave velikosti za to.« Pred nami je obdobje učenja, v podjetjih gre za stalno vseživljenjsko učenje, t.i. upskilling. Spremenili so se naši kupci, družba, ljudje, ki jih vodimo, s premenil se je ves svet. Trajnostno voditeljstvo je odgovorno delovanje na vseh ravneh, ekonomskem, okoljskem, družbenem in osebnem.
 

Janša: Drugo polletje bo bistveno boljše

Osrednji gost srečanja je bil predsednik vlade Janez Janša, ki je v pogovoru z izvršno direktorico ZM Petro Juvančič napovedal, da bo prvo polletje podobno lanskemu, drugo pa bo bistveno boljše, tudi kar zadeva nov gospodarski zagon. »Želimo, da bi bili naši rezultati v 3. četrtletju vsaj taki kot lani v istem obdobju, ko smo bili boljši od EU,« je dejal premier.

Pojasnil je, kako bo načrt za odpornost popravil stanje po epidemiji. Prva prioriteta bodo sektorji, kjer so potrebe največje (na primer zdravstvo, dolgotrajna oskrba starejših), hkrati pa tudi zagon gospodarstva, vpet v evropska prizadevanja za zeleno, digitalno, inovativno. Letošnje leto bo še v znamenju izčiščevanja evropskih pravil o državnih pomočeh, ki bodo omejevala intervencije države, zato bo treba kombinirati ukrepe in reforme, ki bodo naredile okolje trajnostno in prijazno do gospodarstva.

Na vprašanje, ali oziroma kako bo država v svoje strategije vključila predloge za povečanje produktivnosti (kot so si jih v omenjenem akcijskem načrtu skupaj s stroko zamislili tudi v ZM), je Janša dejal, da mora vsaka stran, podjetja in država, opraviti svoj del posla. Dejstvo je, da smo v produktivnosti daleč prešibki in da bo to treba popraviti. A naloge so pri tem razdeljene: država mora ustvariti primerno okolje, naloga gospodarstva pa, da izkoristi priložnosti. Ki jih bo po Janši veliko.

»Če sem iskren: največja ovira za zvišanje produktivnosti ni v gospodarstvu, ampak na strani tistih, ki kreiramo okolje. Če ne bi bilo epidemije, bi paket za debirokratizacijo že prišel skozi parlament, vendar naša administracija ne zmore dveh stvari naenkrat,« je priznal največjo šibko točko države, velikansko zmedo zaradi preobilice predpisov, ki nam jih je uspelo sproducirati v času od osamosvojitve. Veliko je že narejenega, kar nekaj postopkov pa bo treba speljati v drugiu polovici leta. Nujno bo radiokalno krčenje birokratske navlake, pri čemer »te bitke vlada sama ne more dobiti, nujen bo dovolj velik pritisk s strani gospodarstva«.

Janša je pojasnil tudi, kaj bodo ključni poudarki predsedovanja Slovenije EU v drugem polletju: ocena, kako so članice reagirale na epidemijo in strateški načrt za primer, če se epidemija ponovi. In drugo, tudi na ravni EU bo treba nadoknaditi zamujeno zaradi epidemije, se uskladiti glede načrtov za povečanje produktivnosti in inovativnosti, zmanjšati zaostanek za Severno Ameriko, Kitajsko.

Z dolgoletnim direktorjem Instituta Jožef Stefan Jadranom Lenarčičem pa se je o prihodnosti, vrednotah in njihovi vlogi v sedanjih razmerah v družbi in v prihodnje, ter kako zagotoviti razvojno naravnano in solidarno družbo, družbo blaginje, pogovarjala Nina Langerholc Čebokli, članica UO sekcije mladih managerjev pri ZM.
 

Podelitev nagrad

Na prireditvi je priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta 2020 prejel avtoriteta slovenske energetike Stane Rožman, predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško (NEK).



Med menedžerkami, ki so prebile stekleni strop in prvič prevzele najvišjo vodstveno funkcijo v organizaciji, je združenje letos izbralo Mojco Leskovar, predsednico uprave družbe Thermana, in Natašo Kraškovic, direktorico družb Alpeks Celje in Alpeks Gastro Zagreb, in jima podelilo priznanje artemida 2020.