BDP v prvih devetih mesecih za šest odstotkov nižji

Ljubljana – Slovenski bruto domači proizvod se je v tretjem četrtletju 2020 zmanjšal za 2,6 odstotka glede na isto četrtletje prejšnjega leta, v prvih devetih mesecih pa je bil za šest odstotkov nižji glede na isto obdobje 2019, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs). 

Po desezoniranih podatkih, ki izključujejo vpliv sezone in koledarja, se je BDP v tretjem četrtletju letos glede na tretje četrtletje 2019 zmanjšal za 2,9 odstotka, glede na drugo četrtletje letos, ko smo zaznali velik upad zaradi prvega vala epidemije, pa se je zvišal za kar 12,4 odstotka, kar kaže na dober odboj gospodarstva v mesecih po koncu prvega vala epidemije. 

In kakšne podatke lahko na podlagi teh številk pričakujemo za celotno leto 2020? »Glede na gibanje BDP v prvih devetih mesecih in predpostavko gibanja za četrto četrtletje, bi bila ocena zmanjšanja BDP za 2020 nekje med minus petimi in minus osmimi odstotki,« je za Delo pojasnila Romana Korenič iz Sursa.

»V primeru, da bi bil v četrtem četrtletju upad BDP enak zmanjšanju v tretjem četrtletju, bi se BDP na letni ravni zmanjšal za okoli pet odstotkov, v primeru podobnega upada, kot je bil v drugem četrtletju, pa bi se BDP realno zmanjšal za približno osem odstotkov. Zmanjšanje BDP v 2020 je pričakovati znotraj teh meja. Kasnejših letošnjih podatkov še ni na voljo.«



Po sprostitvi najstrožjih omejitvenih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa se je gospodarska rast v tretjem letošnjem četrtletju pričakovano močno povišala. Izboljšanje razmer je beležila velika večina dejavnosti, moč okrevanja pa je znotraj četrtletja že začela slabeti, ugotavljajo v Banki Slovenije. Pričakujejo, da »bomo ob ponovni zaustavitvi javnega življenja v zadnjem letošnjem četrtletju spet beležili precejšen izpad aktivnosti, a manj izrazit kot ob prvem valu epidemije.«

Po zadnjih revidiranih četrtletnih podatkih se je BDP v prvem četrtletju letos v primerjavi z istim obdobjem 2019 zmanjšal za 2,4 odstotka, v drugem četrtletju, ob zaprtju gospodarstva, pa je bil za 13,1 odstotka manjši kot v primerljivem obdobju lani. 

Ivanc: Gibanje BDP boljše od pričakovanj

Objavljena prva ocena gibanja BDP je bila nad našimi pričakovanji, saj smo menili, da bo padec na medletni ravni, prilagojen za sezono in koledar pri 4,8 odstotka, dejanski je bil pri 2,9 odstotka. Število delovnih dni v 3. četrtletju je bilo višje kot lani, kar je dodatno pripomoglo k nižjem padcu (za 0,3 odstotne točke), ugotavlja glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
 
Če padec primerjamo v mednarodnem kontekstu (prilagojen za sezono in koledar), je nižji kot v območju evra (4,4 odstotka ) oziroma je bil primerljiv z baltskimi državami. V srednji Evropi so bile prisotne razlike med Češko in Madžarsko (upad med 4,7 in 5,8 odstotka) na eni strani ter Slovaško in Poljsko (padec med 2 in 2,2 odstotka), ki je izviral iz večjega pomeni turizma za Madžarsko in nadpovprečnega pomena Slovaške v avtomobilski verigi, pravi sogovornik, ki ga preseneča odpornost Poljske, kjer je padec BDP v devetih mesecih znašal le 2,7 odstotka, kar je posledica velikega pomena industrije v poljskem gospodarstvu in krepitve domačih investicij.
 
V GZS sicer ostajajo pri oceni o 6,5-odstotnega padca BDP za Slovenijo, z najverjetnejšo spodnjo mejo pri -7 odstotkih in zgornjo pri -5,3 odstotka.
 
Na vprašanje, kakšna so trenutna gibanja v slovenskem gospodarstvu, kako deluje industrija, in kaj v zvezi s tem pričakuje za zadnji kvartal 2020, Ivanc pojasnjuje, da je »aktualno stanje v industriji je dobro, še posebno v sektorjih, kjer so ukrepi 1. zajezitvenega vala vplivali na velik padec v realizaciji (kovinska industrija, avtomobilska veriga). V zadnjem četrtletju pričakujemo upad s povprečno intenziteto padca v 1. in 2. četrtletju. To je upad BDP na medletni ravni pri 7,5 odstotka (za primerjavo: v 1. četrtletju je bil padec BDP pri 2,4 odstotka, v drugem pri 13 odstotkih). «

December je ključen mesec za potrošnjo, zato bo končna dinamika BDP zelo odvisna od dinamike uvedbe ali sprostitve zajezitvenih ukrepov. Na GZS v osnovnem scenariju predvidevajo podaljšanje aktualnih omejitev do konca leta. Če bi bile  ključne omejitve sproščene, bi se medletni padec lahko znižal na -3 odstotke, če bi se uveljavile nekatere dodatne, ki bi omejile izvajanje novih dejavnosti, bi se medletni padec približal 10 odstotkom, meni Ivanc..
 

Umar: Okrevanje je bilo spodbudno

Tudi na Umarju ugotavljajo, da je zaradi sproščanja omejitvenih ukrepov v tretjem četrtletju realni BDP četrtletno okreval celo bolj, kot so pričakovali, ugodni so podatki o izvozu, povečala se je osebna potrošnja, tudi zaradi turistiičnih bonov. V zadnjem četrtletju pa ob poslabšanju pričakujejo ponovno povečanje medletnega padca gospodarske aktivnosti. Ocenjujejo, da bodo posledice osredotočene predvsem na storitveni sektor in manj na dejavnosti, vpete v mednarodno menjavo. Za zdaj kaže, da bo upad v večini segmentov manjši kot spomladi, enak ali večji upad pa je pričakovati v gostinstvu in razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah.

»Kar zadeva okrevanje v letu 2021, se to verjetno zamika proti drugemu četrtletju, vse bo odvisno od epidemioloških razmer v Sloveniji in drugih državah, ki so naše pomembne trgovinske partnerice, uvajanja cepiva in odzivnosti politik z ukrepi za blaženje posledic epidemije za gospodarstvo in dohodke prebivalstva,« meni direktorica Umarja Maja Bednaš.

Na Umarju si sicer za letos predvideli 6,7-odstotni upad BDP in če bo potrebno, bodo še pred koncem leta pripravili Zimsko napoved gospodarskih gibanj 2020.