Banke po desetih mesecih s kar 433 milijoni dobička

Banke v Sloveniji letos v povprečju kar solidno poslujejo: do konca oktobra so ustvarile za 450 milijonov evrov oziroma za četrtino več neto dohodka kot v istem obdobju lani. To je posledica zviševanja rasti neto obrestnih prihodkov in rasti neto neobrestnih prihodkov ter le zmernega povečanja operativnih stroškov. K višjemu dohodku bank je prispevalo tudi okrepljeno kreditiranje nefinančnih družb in gospodinjstev ter postopoma tudi vse višje ravni posojilnih obrestnih mer, ugotavlja Banka Slovenije v mesečni publikaciji o poslovanju bank.  

Dobiček bank pred obdavčitvijo je tako v prvih desetih mesecih s 433 milijoni evrov za osem odstotkov presegel lanskega v istem obdobju. Ob bistveno večjem dohodku je k temu pomembno prispevalo tudi nizko oblikovanje oslabitev in rezervacij, donosnost na kapital pa ostaja razmeroma visoka in je primerljiva s prejšnjimi leti. Ob pričakovanih manj ugodnih gospodarskih gibanjih pa sistemska tveganja za bančni sistem ostajajo povišana, še poudarja BS. Kapitalski položaj in likvidnost slovenskega bančnega sistema kljub znižanju nekaterih indikatorjev ostajata ustrezna.

Medletna rast vlog nebančnega sektorja se je po enoletnem upočasnjevanju od aprila dalje znova krepila zaradi rasti vlog gospodinjstev in nefinančnih družb (NFD). Medtem ko so se vloge gospodinjstev krepile predvsem v pomladnih mesecih, se vloge podjetij občutneje krepijo od poletja dalje. Sicer pa večina bank ostaja zadržanih pri dvigu depozitnih obrestnih mer, zato se je delež vlog na vpogled dodatno okrepil. Skupaj vloge prebivalstva presegajo 25 milijard evrov in jih je bilo konec oktobra za dobro milijardo več kot v začetku leta.

Krepitev rasti kreditiranja nefinančnih družb in gospodinjstev

Medletna rast posojil nebančnemu sektorju se je letos hitro zviševala, avgusta dosegla najvišjo letošnjo raven in bila med najvišjimi v evrskem območju. Do oktobra se je rahlo znižala, vendar z 11,9 odstotka ostala visoka. K rasti je največ prispevalo intenzivno kreditiranje podjetij. Rast je bila med najvišjimi v evrskem območju, po dejavnostih in velikosti družb široko osnovana, po namenu pa so prevladovala posojila za financiranje obratnih sredstev, še poroča centralna banka. 

Obseg posojil gospodinjstvom se je oktobra medletno povečal, rast pa je z dobrimi osmimi odstotki močno presegla povprečno rast v evrskem območju. Veliki mesečni prilivi novih poslov s stanovanjskimi posojili so po polovici leta začeli upadati, medletna rast pa se je oktobra rahlo znižala, a je še vedno znašala 11 odstotkov. Na drugi strani se je obseg potrošniških posojil medletno skrčil za desetinko odstotka. Banke so letos začele postopoma zviševati obrestne mere za novoodobrena posojila nebančnemu sektorju, ki so se do oktobra vidno zvišale.

Kazalniki kakovosti bančnih naložb v prvih desetih mesecih leta sicer ostajajo ugodni in na nespremenjenih ravneh, pri čemer so zgolj v manjšem delu portfelja prisotna poslabšanja. V Banki Slovenije ugotavljajo, da banke kljub umiritvi gospodarske aktivnosti ohranjajo nizko pokritost z oslabitvami in rezervacijami, v donosnem delu portfelja celo s tendenco zmanjševanja. Izjema je le portfelj potrošniških posojil, kjer se stopnja pokritosti z oslabitvami in rezervacijami od junija naprej povečuje.