Banka Slovenije: Tveganja za finančno stabilnost se večajo

Finančni sistem v Sloveniji je letos ostal stabilen, vendar pa se sistemska tveganja za finančno stabilnost večajo. Glavni razlogi za to so pričakovano poslabšanje gospodarskih razmer in vztrajanje inflacije na visokih ravneh, na kar sicer ključno vplivajo ruska agresija v Ukrajini ter z njo povezane posledice in negotovosti, ugotavljajo v Banki Slovenije.

V centralni banki v najnovejšem poročilu o finančni stabilnosti med največja tveganja prištevajo makroekonomsko tveganje, kreditno tveganje v bančnem sistemu, tveganja povezana s trgom nepremičnin in pa obrestno tveganje.

Makroekonomska tveganja v porastu

Kar zadeva makroekonomska tveganja, so se obeti za drugo polovico 2022 in prihodnje leto poslabšali, v BS pa ocenjujejo, da se lahko poslabšane gospodarske razmere prelijejo v finančni sistem, z zaostrovanjem razmer pa se to tveganje lahko še okrepi.

»Makroekonomsko dogajanje v Sloveniji in evrskem območju zaznamujejo predvsem neugodna geopolitična situacija, ruska vojaška agresija v Ukrajini in z njo povezane negotovosti, motnje v mednarodni trgovini, visoke cene energentov in surovin. Gospodarska rast v Sloveniji je kljub temu ostala visoka, vendar pa v nadaljevanju leta in v začetku 2023 pričakujemo občutno umirjanje rasti. Znaki upočasnjevanja se že kažejo v tekočih gibanjih, poslabšali so se tudi obeti za gospodarsko rast v evrskem območju. Pri tem obstaja tveganje, da bo gospodarska rast nižja od zadnjih napovedi, predvsem, če bi prišlo do omejevanja ponudbe energentov,« izpostavlja viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer. 

Inflacija pri nas ostaja visoka, septembra je medletno znašala 10,6 odstotka. »Po naših pričakovanjih bo ostala povišana tudi v prihodnjih mesecih 2022 in v začetku prihodnjega leta. K inflaciji v Sloveniji največ prispeva rast cen energentov, vendar pa so se v preteklih mesecih močno okrepili tudi prispevki vseh drugih cenovnih skupin (hrane, blaga, storitev), kar kaže na široko osnovanost inflacijskih pritiskov,« še ocenjuje viceguvernerka. V Banki Slovenije »občutnejše zniževanje inflacije pričakujejo v drugem četrtletju 2023, vendar bo zaradi cenovnih pritiskov inflacija v Sloveniji in v evrskem območju ostala nad dvoodstotnim ciljem tudi v 2023 in tudi v povprečju leta 2024.« 

ECB bo zato nadaljevala z normalizacijo denarne politike, glede na inflacijska dogajanja pa lahko »pričakujemo nadaljnje dvige obrestnih mer tudi v prihodnje, pri čemer bodo velikosti zvišanj odvisne od srednjeročnih inflacijskih obetov.« 

Povišana tveganja iz nepremičninskega trga

Tudi tveganja, ki izhajajo iz nepremičninskega trga ostajajo povišana. Cene stanovanjskih nepremičnin so v drugem četrtletju 2022 medletno porasle za dobrih 15 odstotkov, kar za dobro polovico presega stopnjo rasti v evrskem območju. Obseg stanovanjskih posojil se je okrepil, vendar pa lahko sposobnost posojilojemalcev za servisiranje dolga v prihodnje upade, saj inflacija znižuje razpoložljivi dohodek gospodinjstev, na drugi strani pa se zvišujejo obrestne mere in stroški financiranja dolga, opozarjajo v BS.

Ob dodatni pospešitvi kreditiranja s fiksno obrestovanimi dolgoročnimi stanovanjskimi posojili se dodatno povečuje obrestna občutljivost bank. Posledično ostaja ocena obrestnega tveganja povečana, s tendenco dodatnega povečevanja v v obdobju do enega leta.  

Bančni sistem ostaja stabilen

Na drugi strani se dohodkovno tveganje za banke, ki že nekaj časa ostaja povečano, zmanjšuje. Neto obrestne marže se izboljšujejo, povečujejo se neto obresti in neobrestni prihodki. Slovenski bančni sistem je po oceni regulatorja  stabilen in robustno odporen na morebitno uresničitev tveganj, zlasti kar zadeva likvidnost. 

Delež slabih posojil pri nas ostaja nizek, znaša 1,2 odstotka, a hkrati je vse več tudi posojil s povišanim kreditnim tveganjem. Slabšanje gospodarskih obetov in in visoka inflacija bosta po oceni Banke Slovenije negativno vplivala na na prihodnje poslovanje in sposobnost odplačevanja dolgov bančnih komitentov, kar povečuje kreditno tveganje v bankah.