Banka Slovenije zaradi tveganj uvaja ukrep za povečanje kapitala bank

V Banki Slovenije ugotavljajo, da »se zaradi naraščajočih negotovosti v gospodarskem okolju povečujejo sistemska tveganja v slovenskem bančnem sistemu. Zato podobno kot druge države evropskega gospodarskega prostora dvigujemo proticiklični blažilnik za izpostavljenosti z nič na raven 0,5 odstotka zneska skupne izpostavljenosti tveganjem,« so sporočili iz centralne banke.

Banke bodo tako morale za izpostavljenosti do domačega gospodarstva v prihodnjih dvanajstih mesecih zagotoviti več kapitala. V Banki Slovenije sicer ocenjujejo, da je »slovenski bančni sistem sicer že danes sposoben zahteve proticikličnega blažilnika pokriti z obstoječim kapitalom in dodajajo, da so se za uporabo tega instrumenta odločili zato, ker je prilagodljiv instrument, ki ga lahko spreminjamo skladno z razvojem cikličnih sistemskih tveganj.«

V centralni banki sicer menijo, da je slovensko gospodarstvo po izhodu iz ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa hitro okrevalo, finančni sektor pa ostaja stabilen. Vendar pa so sistemska tveganja za finančno stabilnost povečana ob poslabševanju gospodarskih razmer in vztrajanju inflacije na visokih nivojih.

V Banki Slovenije še pojasnjujejo, da dvig stopnje proticikličnega blažilnika povečuje odpornost slovenskega bančnega sistema in preprečuje kopičenja cikličnih tveganj v fazi nastanka. Namen ukrepa je, da sprostitev blažilnika v primeru uresničitve tveganj zmanjša tudi tveganje, da bi zahteve glede višine regulatornega kapitala omejevale banke pri podeljevanju kreditov. S tem bi bila bankam omogočena absorpcija izgub in nadaljnje kreditiranja gospodarstva.

Po bližnji objavi ukrepa v Uradnem listu bodo banke imele na razpolago leto dni časa, da ustvarijo ta blažilnik in mu prilagodijo svojo kapitalsko ustreznost. To bi sicer lahko storile na različne načine, predvsem pa z zadržanjem dela letošnjega dobička, ki bo verjetno na ravni sistema znašal približno 500 milijonov evrov. Po nekaterih neuradnih ocenah naj bi sicer učinek ukrepa znašal približno 120 milijonov evrov.  

Blaž Brodnjak, NLB: Gre za absurden ukrep

 »Uvajanje kapitalskih blažilnikov je tako za posojila prebivalstvu kot tudi na sistemski ravni povsem absurden ukrep, ki bo v povezavi z makrobonitetnimi ukrepi zmanjšal apetit oz. zmožnosti poslovnih bank za podeljevanje posojil tako prebivalstvu kot gospodarstvu in bo v pomembnem delu povišal breme za javne finance,« se je na uvedbo ukrepa odzval predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.

V naši največji banki sicer poudarjajo, da lahko ukrep komentirajo le na načelni ravni, saj z njegovo podrobno vsebino ukrepa še niso seznanjeni, »saj še ni bil objavljen v uradnem listu, poleg tega nismo seznanjeni s spremembo obstoječe metodologije, je pa tak način komunikacije spremembe žal simptomatičen.« 

Novi ukrepi BS, ki vplivajo na kapitalsko ustreznost bank, na NLB ne bodo imeli vpliva. »Banka je namreč kapitalsko zelo močna, saj je svoj kapital - kot je znano – tekom leta 2022 že okrepila z več različnimi instrumenti  (izdaja navadnih obveznic in podrejenih obveznic). Konec septembra je skupni kapitalski količnik NLB znašal 16,59 odstotka (pri čemer zadnja izdaja še ni upoštevana), kar presega regulatorne zahteve.

Večje težave pa »ta ukrep lahko povzroči manjšim bankam, ki bodo v danih razmerah na trgih težko pravočasno okrepile svoj kapital in bodo zato prisiljene, poleg zmanjševanja izplačila dobičkov lastnikom, zmanjšati tudi kreditiranje, kar lahko dodatno poslabša gospodarsko okolje in zmanjša ambicije bank na področju financiranja zelenega prehoda, še ocenjujejo v NLB.

Po njihovem gre tudi za »nepričakovan ukrep, saj banke že imajo različne blažilnike (varovalni blažilnik, blažilnik za sistemsko pomembne banke), ki jih je Banka Slovenije že nagradila s sistemskim blažilnikom za fizične osebe, čemur sedaj očitno sledi splošni sistemski blažilnik, ki ponovno pokriva tako fizične kot pravne osebe. Splošni sistemski blažilnik temelji na metodologiji Banke Slovenije, ki se tudi redno meri in do sedaj ni pokazala potrebe po njegovi uveljavitvi. V takšnih primerih bi najprej pričakovali spremembo metodologije, njeno predstavitev strokovnim službam bank, kar banki omogoča razumljivost ukrepa, večjo predvidljivost in normalno načrtovanje.«

Brez sprememb za delničarje NLB, dividende bodo

V naši največji banki še poudarjajo, da navedeni ukrep »v ničemer ne spreminja načrta izplačila dividend delničarjem NLB: po potrditvi na  skupščini, bomo izplačali drugo tranšo dividend v višini 50 milijonov evrov, kar skupaj v letu 2022 pomeni 100 milijonov dividend za naše delničarje. Prav tako ostaja nespremenjena naša srednjeročna napoved:  med leti 2022 in 2025 želimo delničarjem kumulativno izplačati 500 milijonov evrov.«  

V NLB še izpostavljajo, da so dovolj kapitalsko močni, da taki ukrepi ne omejujejo njihove željene kreditne aktivnosti. »NLB Skupina je poleg tega tudi izjemno likvidna in torej v zelo dobri  finančni kondiciji, zato bo lahko zagotavljala podporo gospodarstvu in prebivalstvu v pričakovanem obsegu, postavlja pa se vprašanje, če bodo to zmogle vse banke na trgu.«