Banke januarja z rekordnim dobičkom

Ob tem, ko »v zadnjem obdobju dogajanje na bančnem področju zaznamujejo pretresi v ameriškem in švicarskem bančnem sistemu, pa slovenski bančni sistem, podobno kot v evrskem območju, posluje stabilno in z visoko likvidnostjo, tako kot v začetku letošnjega leta, na katerega se nanaša objavljena statistika«. Tako so v Banki Slovenije pospremili objavo poslovnih rezultatov našega bančnega sistema na začetku leta. V januarju so sicer banke pri nas ustvarile 44 milijonov evrov dobička oziroma kar 70 odstotkov več kot v istem mesecu lanskega leta.  

Depozitne obrestne mere izredno nizke

Kot ugotavljajo v centralni banki, se je januarja medletna rast posojil nebančnemu sektorju sicer še naprej umirjala, podobno kot v zadnjih mesecih preteklega leta. A v primerjavi z večletnim povprečjem in glede na druge države evrskega območja je bila še naprej visoka. Banke so še naprej zviševale obrestne mere za novoodobrena posojila podjetjem in gospodinjstvom, »medtem ko depozitne obrestne mere kljub rahlemu porastu ostajajo izredno nizke«.

Za bankami je sicer uspešno leto, saj se je njihov neto dohodek predvsem zaradi povečanja obrestnih dohodkov medletno več kot podvojil. Ob tem pa so banke januarja oblikovale zelo malo, nekaj več kot milijon evrov neto oslabitev in rezervacij, medtem ko so jih januarja lani še neto sproščale v znesku pet milijonov evrov. 

Kar zadeva glavne kazalnike, je donosnost na kapital pred obdavčitvijo januarja dosegla 10,4 odstotka in ostala primerljiva s povprečjem  zadnjih let. Kapitalski položaj bančnega sistema je po oceni regulatorja ostal soliden, likvidnost pa dobra. Količnik skupne kapitalske ustreznosti je konec lanskega leta dosegel 18,5 odstotka in rahlo presegel vrednost z začetka leta. Likvidnost bank je bila januarja visoka. »Količnik likvidnostnega kritja (LCR), ki se je postopno zviševal od oktobra naprej, je januarja znašal 296 odstotkov. S tem še nekoliko zaostaja za vrednostjo pred enim letom, a hkrati močno presega minimalno regulatorno zahtevo (100 odstotkov) in uvršča Slovenijo med države evrskega območja z visoko sposobnostjo pokrivanja neto likvidnostnih odlivov v kratkoročnem stresnem obdobju,« ugotavljajo v BS.