Banke v dobri kondiciji, vse večje tveganje je inflacija

Slovenski bančni sistem se je ob pandemiji odzval hitro in učinkovito in likvidnostno podprl prebivalce in gospodarstvo in je tudi zdaj odlično pripravljen, da podpre postpandemično okrevanje gospodarstva, je v nagovoru ob dnevu slovenskih bančnikov povedala direktorica Združenja bank Slovenije (ZBS) Stanislava Zadravec Caprirolo. 

Po mnenju Blaža Brodnjaka, predsednika nadzornega sveta ZBS in prvega moža NLB, je zdaj čas, da se nehamo razdvajati in se ozremo v prihodnost, s povezovanjem k skupnim ciljem. Za nacionalno suverenost je po njegovem potrebno močno domače lastništvo, z lastnimi podjetji, ki imajo mednarodni potencial. Postavimo si ambicijo, da bomo eno najpropulzivnejših svetovnih gospodarstev. 

Minister za finance Andrej Šircelj je ob državnih proračunih za 2022 in 2023, ki kažejo »zgodovinsko visoko raven investicij«, povabil finančni sektor, da sodeluje pri njih. Bančni sistem je stabilen, s primerno kapitalsko ustreznostjo, nedonosnih terjatev je relativno malo, kar je popolnoma drugače kot pred zadnjo krizo. Sistem je zato po njegovem dovolj robusten in močan, da lahko odreagira pri kakršnihkoli nihanjih.

Poleg zaostrovanja epidemije je zdaj novo tveganje glede inflacije, ki se povečuje, ob razpravi, ali je stalne ali začasne narave. Za zdaj velja, da je začasna, ekonomske politike so na tej predpostavki. »O tem se bo treba zelo kmalu odločiti: če gre za začasno inflacijo in bi sprejemali ukrepe, ki bi zavrli potrošnjo, bi prizadeli gospodarstvo, ki komaj okreva od covida. To bi povečalo brezposelnost in zmanjšalo dobičke gospodarstva in bi bilo napačna odločitev.« Šircelj pričakuje, da bodo monetarne oblasti ukrepale na podlagi analize, ali gre za stalno ali začasno inflacijo, to pa bo tudi zelo pomembno za nadaljnji razvoj ekonomskih politik.

Vasle: Prve odločitve o ukrepih sredi decembra 

Slovensko in evrsko gospodarstvo sta v zadnjih četrtletjih okrevali. Slovenija je že ujela predpandemsko raven BDP, evrsko območje pa jo bo zelo kmalu. Hkrati se kažejo tudi drugi učinki pandemije in ukrepanja: po več letih nizke inflacije je ta v evrskem območju oktobra presegla štiri odstotke, v Sloveniji pa 3,5 odstotka. Pred iztekom leta se bo še nekoliko povišala, je v nagovoru bančnikom povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Pospešitev inflacije po njegovem »ni nepričakovana, je pa izrazitejša in dolgotrajnejša, kot smo pričakovali na začetku obrata.« Povišanje inflacije je za zdaj v pomembni meri ocenjeno kot posledica prehodnih dejavnikov (davčne spremembe v Nemčiji, rast in postopno umirjanje cen nafte itd.). Za prihodnja inflacijska gibanja pa bo po njegovem ključno, kaj se bo zgodilo na dveh področjih: prvo so pričakovanja podjetij in finančnih trgov, drugo, s tem sicer povezano, pa je trg dela oziroma prenos višjih cen v plačne zahteve.

Če bodo gibanja in projekcije nakazale, da bi lahko višja inflacija postala vztrajnejša, imamo na voljo dovolj instrumentov, da inflacijske pritiske ustrezno naslovimo, je še povedal guverner. Evrosistem, katerega del je tudi Slovenija, bo prve odločitve glede denarne politike sprejemal že sredi decembra, »ko se bomo odločali o izteku pandemičnih neto nakupov vrednostnih papirjev in morebitnih spremembah glede programa APP, torej rednega nakupa vrednostnih papirjev, ter o usodi usmerjenih operacij dolgoročnejšega financiranja bank (TLTRO III).«

Pri tem bo zelo pomembno, »da bodo ukrepi zasnovani tako, da bodo omogočali dovolj fleksibilnosti, če razmere ne bodo potekale skladno z osrednjim scenarijem. Zagotoviti moramo torej dovolj manevrskega prostora za primer nadaljnjega zaostrovanja pandemije in posledično gospodarskih razmer, kot tudi za primer, da bodo inflacijski pritiski dolgotrajnejši, inflacija pa vztrajnejša od zdaj predvidene,« je še poudaril Vasle.

Slovenski bančni sistem kot celota in tudi posamezne banke so po njegovem dosedanji del krize preživele brez večjih pretresov. Ključni kazalniki poslovanja so ostali stabilni, spremembe v aktivnosti bank pa niso pomembneje odstopale od tistih v drugih članicah evrskega območja.

Za resen odboj je nujno stimulativno okolje

Banke si želijo podpirati gospodarstvo in mu pomagati pri zelenih in drugih projektih, za tovrstno financiranje je dovolj možnosti, je dejala Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica banke SKB. »Banke imamo znanje in znamo voditi projekte, lahko pomagamo komitentom,« se je strinjal predsednik uprave SID banke Sibil Svilan in pozval k sodelovanju in vključitvi bank in gospodarstva tudi v projektih, financiranih iz evropskih sredstev.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je bil kritičen, da slovenski načrt za okrevanje in odpornost namenja premalo denarja za gospodarstvo, skupaj z izdatki za raziskave, razvoj in inovacije ter projekti, kjer bodo izvajalci podjetja, le petino: »Pritiskali smo na vlado, da se ta struktura spremeni, da se več nameni gospodarski učinkovitosti, krožnemu gospodarstvu, digitalizaciji, zelenemu prehodu.« Po njegovih besedah imajo podjetja pripravljenih dovolj projektov, v anketi so jih našteli za 2,8 milijarde evrov. »Slovenski načrt za okrevanje in odpornost ne odraža razvojnih potreb in prednosti slovenskega gospodarstva. Več nepovratnih sredstev bi bilo potrebnih za gospodarske potrebe, ki bi jih kombinirali z bančnimi viri,« je še dejal Šimonka.

»Ne verjamem v subvencije, ampak v spodbudno poslovno okolje. Pred nami je zgodovinska priložnost, saj se preusmerjajo globalne dobavne verige. Vendar potrebujemo reforme, razvojno kapico, razvoj kapitalskega trga, kar na ekonomskih temeljih vodi v rast. Od države je lepo nekaj dobiti, a to je potuha,« pa je poudaril predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak in ponovil, da Slovenija za resen poslovni odboj potrebuje stimulativno poslovno okolje.