Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Ameriške obrestne mere višje »le« za 0,5 odstotne točke

Inflacija je s 7,1 odstotka še vedno visoka, a se že peti mesec znižuje, Fed pa napoveduje nadaljevanje ukrepov proti draginji.
Stavba ameriške Fed v prestolnici Washington. Foto Jonathan Ernst/Reuters
Stavba ameriške Fed v prestolnici Washington. Foto Jonathan Ernst/Reuters
14. 12. 2022 | 20:30
2:57

Kot je že prej nakazoval predsednik Jerome Powell, je ameriška centralna banka Fed v decembru obrestne mere dvignila le za 0,5 odstotne točke, potem ko so jih na štirih prejšnjih zasedanjih za 0,75 odstotne točke. Inflacija je s 7,1 odstotka še vedno visoka, a se po junijskemu 9,1 odstotnemu vrhuncu že peti mesec znižuje. Tokratno višanje obrestnih mer je videti srednja pot med nujnostjo nadaljnjega ukrepanja proti draginji ob še vedno rekordno nizki brezposelnosti ter vsaj majhnim olajšanjem za gospodarstvo

Ameriške obrestne mere se bodo zdaj gibale  med 4.25 in  4.5 odstotka, Powellova Fed pa tudi v prihodnosti nakazuje njihovo višanje za spopad z inflacijo.  Že zdaj so jih višali hitreje od katere koli zasedbe na  washingtonski 1850 K Street po 80.letih minulega stoletja ter s tem privedli do zastoja na trgu nepremičnin in strahu pred gospodarsko recesijo.

Predsednik Jerome Powell. Foto Elizabeth Frantz/Reuters
Predsednik Jerome Powell. Foto Elizabeth Frantz/Reuters

Po začetnem podcenjevanju inflacije je predsednik Fed  izjavljal, da ga bolj kot premočan spopad z inflacijo skrbi prešibak. Za nekatere ekonomiste pa je bil dosedanji agresivni boj proti inflaciji lažja naloga, zdaj  morajo varuhi dolarja in ameriškega zaposlovanja paziti na sedanjo in prihodnjo trdnost gospodarstva. Če bodo napačno presodili, lahko ZDA prizadene stagflacija.

Številni ekonomisti pa za sedanjo ameriško draginjo ne krivijo le takšne ali drugačne odločitve Fed, ampak tudi  eksplodirajoče izdatke zvezne vlade med pandemijo. Še posebej veliko obsodb si je na desni strani političnega odra prislužil tako imenovani ameriški rešilni načrt, marca 2021 v kongresu sprejet z izključno demokratskimi glasovi, ter drugi ukrepi predsednika Joeja Bidna za finančne okrepitve državljanov. 

Temu pripisujejo odgovornost za umik dela prebivalstva s trga delovne sile, ki pomembno vpliva na odločitve Fed, poleg tega je zvezni primanjkljaj novembra dosegel 249 milijard dolarjev in s tem 57 milijard več kot istega meseca lani ob hkratnem upadanju davčnih dohodkov. Predsednik Biden kljub temu ocenjuje, da se bo inflacija do konca prihodnjega leta normalizirala ter da njegova gospodarska politika deluje.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine