Administrativna bremena je treba odpraviti

Zaupanje potrošnikov je pomembno za dobro delovanje trga. Potrebam in željam potrošnika pa se mora prilagajati tudi trgovinska panoga. Kupci so namreč vse bolj racionalni, pri nakupnih odločitvah pa tehtajo med ceno in kakovostjo.

Za blago slovenskega izvora je bil potrošnik leta 2022, kot kažejo podatki, pripravljen odšteti le še šest odstotkov več, medtem ko je pred desetletjem odštel tudi 15 odstotkov več, poudarjajo na Trgovinski zbornici Slovenije (TZS). Dejstvo je, da so se v vsem tem času spremenile tudi nakupovalne navade. Potrošniki potrebujejo priročne in cenovno dostopne izbire. Glede na raziskave potrošniki tedenske nakupe opravijo z obiskom petih različnih trgovin, velik poudarek dajejo izdelkom v akciji, v ospredju so tudi izdelki trgovske blagovne znamke.

V fokusu lokalni izdelki

Kot izziv ostaja spodbujanje potrošnikov h kupovanju slovenskih izdelkov, s strani vseh deležnikov, tudi trgovcev z živili. Na TZS, kot pojasnjujejo, je vse bolj razširjeno kupovanje živil od majhnih lokalnih ponudnikov, količine slovenskih izdelkov v trgovinah se kljub relativno nizki samopreskrbi povečujejo. »Slovenska hrana žal ne more biti prisotna na policah ves čas, saj je pri sadju in zelenjavi še vedno v ospredju sezonski značaj, vendar postaja pogostejša praksa prekinitev uvoza sadja in zelenjave iz tujine, ko je ta na voljo v Sloveniji. Trgovci tudi sodelujejo pri investicijah v pridelavo hrane, saj je omejenost sredstev za investicije pogosto ovira za zagotavljanje stabilne preskrbe s hrano.«

Je pa bila junija vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov višja tako na mesečni kot tudi na letni ravni. V trgovini na drobno se je na mesečni ravni zaupanje zvišalo za šest odstotnih točk. Od dolgoletnega povprečja je bila višja za osem odstotnih točk, v primerjavi s prejšnjim junijem pa za štiri odstotne točke, kažejo najnovejši podatki Sursa.

Sicer pa trgovino v Sloveniji v grobem lahko razdelimo na štiri večje skupine: trgovino z živili, trgovino z neživili, trgovino z motornimi gorivi in trgovino z motornimi vozili (glej graf). Trgovina z neživili je leta 2022 v Sloveniji predstavljala 42,8 odstotka celotnih prihodkov trgovine na drobno, trgovina z živili 29,7 odstotka, trgovina z motornimi gorivi 15,3 odstotka in trgovina z motornimi vozili 12,2 odstotka. Dejstvo pa je, da se te vrste trgovine med seboj precej razlikujejo. Na TZS poudarjajo, da se razlikujejo tudi odnosi potrošnikov do teh trgovin in težave, s katerimi se ukvarjajo posamezne skupine.

Pomembnost kakovosti

V zadnjih dveh letih so bile pri trgovini z živili največje skrbi povezane z inflacijo, ki so jo zaznali v celotni Evropski uniji in je bila pri hrani predvsem posledica izredne rasti stroškov pridelave hrane. »Cene osnovnih surovin v kmetijstvu, kot so gnojila, energija, semena in krmila, so se močno dvignile po vsem svetu. Poleg tega leto 2023 ni bilo vremensko ugodno. Stopnja samopreskrbnosti v Sloveniji se je leta 2023 pri zelenjavi znižala za šest odstotnih točk na 33 odstotkov, pri sadju pa za kar 13 odstotnih točk na samo 16 odstotkov. Maja letos se je inflacija hrane sicer že povsem umirila, cene hrane v Sloveniji so se namreč po podatkih Eurostata na letni ravni znižale za 0,7 odstotka,« še navajajo na TZS.

Pri tem dodajajo, da stanje v trgovini ostaja še vedno skrb vzbujajoče, morda najbolj v trgovini z motornimi gorivi. Prihodki so se v tej dejavnosti lani realno znižali za 17,6 odstotka. »Največja težava je regulirana bruto marža trgovcev z gorivi, ki znaša zgolj slabih osem centov za liter in je najnižja v Evropi. Tako nizka bruto marža seveda ne zadošča niti za pokritje stroškov dela, skladiščenja, logistike od vira do bencinskega servisa, kaj šele za vlaganja v razvoj in investicije v zeleni prehod,« še navajajo na TZS.

Prihodnost trgovine

Trgovina ustvari dobro tretjino vseh prihodkov slovenskega gospodarstva in zaposluje skoraj petino vseh zaposlenih v gospodarstvu, zato je za njeno prihodnost ključno, da se čim prej začnejo uresničevati ukrepi odpravljanja administrativnih bremen, ki velikokrat presegajo zahteve EU. In kot še dodajajo na TZS, je treba uresničevati tudi tiste ukrepe, ki bodo pomagali povečevati produktivnost oziroma dodano vrednost.

»Skrbijo nas tudi podatki Ajpesa za leto 2023 o visoki rasti izgube pri nekaterih podjetjih v dejavnosti. Takšna podjetja so zato prisiljena izvesti spremembe v svojem poslovanju, da lahko sploh še preživijo na trgu. Stroški energentov ostajajo na višjih ravneh kot pred leti, prav tako stroški dela še vedno rastejo hitreje kot produktivnost. Poleg tega številne nove administrativne ovire in davčni primež stisko nekaterih podjetij v dejavnosti trgovine samo še povečujejo,« še pravijo na TZS.