Razvajanje za rimskega cesarja v popolnem miru in tišini

Le dvajset minut od avtocestnega odcepa za Celje center se skozi Laško pripeljemo v Rimske Toplice. Malo bolj vijugasta je pot, če s štajerske avtoceste zavijemo na Trojanah in do cilja pridemo skozi Hrastnik. Tja se je mogoče odpraviti tudi z vlakom, saj nas takoj ob prihodu na postajo pozdravi velikanski kompleks Rimskih term, umeščen na hribu, od koder se odpirajo čudoviti razgledi po neokrnjeni naravi, v okolju, ki ponuja veliko miru in sprostitve, zunaj zimskih mesecev tudi zelenja.

Če so Rimske terme pred več kot desetimi leti, ko jih je prevzel sedanji lastnik, imele slab ugled in bile v nezavidljivem finančnem stanju, je danes drugače. V Sloveniji je le redkokdo, ki ne pozna njihove bogate ponudbe; slovijo po odličnih savnah, velnesu, gostoljubnosti, zdaj pa se pozicionirajo tudi kot prve, ki ne sprejemajo otrok, mlajših od 14 let.

Da je gost tisti, ki je na prvem mestu, se občuti že takoj, ko stopiš v Rimske terme. Zazdi se ti, da se čas – ob sproščujoči glasbi – ustavi. FOTO: Blaž Samec

Konec novembra, ko so uradno sporočili, da bodo Rimske terme z januarjem 2025 postale prve terme samo za odrasle, t. i. adults only, v Sloveniji, je bilo v glasu direktorja Valerija Arakelova in vodje prodaje Marka Mazeja zaznati še malo skepse in strahu, kako bodo ljudje to sprejeli. Ob našem pogovoru, ko sta bili skoraj dve tretjini januarja že za nami, pa tega ni bilo več čutiti. »Odzivi so zelo pozitivni, gostje nam povedo, da je bila to prava odločitev, in tudi obisk kaže, da smo na pravi poti,« ob jutranji kavi s čudovitim razgledom na okoliško hribovje v slovenščini razlaga direktor, doma iz Armenije. In ne glede na dobro zasedenost, ne glede na to, da se je nekaj ljudi že zbiralo za jutranji seminar – prenočitve, povezane s seminarji oz. poslovnimi dogodki, predstavljajo približno osem odstotkov vseh prenočitev na letni ravni –, je bilo v kavarni, kjer je v ozadju igrala sproščena glasba, povsem mirno.

Če je bilo konec novembra še čutiti malo skepse in strahu glede novega poslovnega modela, je bilo v januarju že jasno, da je bila odločitev pravilna. FOTO: Dejan Javornik

»Ljudje pridejo k nam iskat mir, si napolnit baterije in povrnit energijo. Če bi bil tukaj en sam otrok, bi bil lahko njegov jok dovolj, da bi zmotil goste, ki si želijo miru. Ko sta bila moja otroka še majhna in smo prišli kam na bazen, verjamem, da so zaradi njune glasnosti vsi vedeli za naš prihod (nasmešek). Nekako si tukaj ne predstavljam, da bi v kavarni sedeli ljudje v poslovnih oblekah, ob njih pa majhni otroci,« razmišlja Valerij Arakelov.

Od spodaj navzgor

Odločitev, da se posvetijo samo odraslim, je zorela dlje časa. Ne nazadnje je prišla pobuda od spodaj navzgor. »Večkrat smo od gostov slišali, kako jim je všeč, da v naših termah z bogato ponudbo za sprostitev ni veliko otrok, da je tu zelo mirno. Na odločitev, da postanejo Rimske terme prve terme samo za odrasle v Sloveniji, je vplivalo tudi dejstvo, da so v bližini terme z bogato ponudbo za družine z otroki,« pojasni direktor. Že doslej je bil med največjo zasedenostjo delež otrok le dva- do triodstoten, torej zelo majhen, tudi zato je bila odločitev, da preidejo na nov model poslovanja, precej naravna. Sprejeli so jo na podlagi trendov in, kot rečeno, vse pogostejših pobud gostov.

S ponudbo se bodo še bolj prilagodili odraslim parom, eden od novih paketov je Trenutek za naju. FOTO: Rimske Terme

»V tujini je takšen koncept ustaljena praksa. In ker že sicer nismo imeli oz. nimamo infrastrukture, namenjene otrokom, je bila odločitev prava. Razmišljali smo, zakaj bi kot terme želeli vse – torej razpršeno ponudbo –, če lahko nekaj odvzamemo, ob tem pa pridobimo celo nekaj več. In statistika kaže, da smo na pravi poti. Za valentinovo imamo denimo že zdaj vse polno,« je v drugi polovici januarja povedal Marko Maze, vodja prodaje, ki v termah dela že dobrih deset let in ob katerem začutiš, da diha z njimi.

Direktor ga dopolni, da gotovo vsako odločitev spremlja tudi nekaj tveganja, saj še sami niso vedeli, kako bo. »Ko smo pogledali odstotke, smo vedeli, da skupaj z otroki izgubimo tudi starše, pa počitnice, torej slabih deset odstotkov gostov bomo z novim konceptom verjetno izgubili. Toda obenem se je treba vprašati, koliko lahko pridobimo.«

Zunanji bazen s čudovitim panoramskim razgledom. FOTO: Rimske terme

Zglede so iskali v tujini, v Avstriji in Italiji, tudi za starostno mejo 14+ so se odločili glede na prakso drugod. »Nekateri bi rekli, da je to zelo nizka meja, ampak pri 14 letih se večina najstnikov že vede podobno kot odrasli,« pojasnjujeta sogovornika. Sicer je povprečna starost njihovih obiskovalcev 45 let. Kot so razbrali iz izkušenj v tujini, veliko ljudi, sploh starejših od 50 let, povprašuje po termah, ki so namenjene samo odraslim. V ponudbo so tako vključili še dodatne storitve in pakete, usmerjene na pare, kot je Trenutek za naju, oziroma odrasle, tudi samske.

Rimske terme ležijo v neokrnjeni naravi, obdane s hribovjem. FOTO: Rimske terme

Dvatisočletna zgodovina

Čeprav so Rimske terme danes zelo sodoben resort, imajo pestro, več kot dvatisočletno zgodovino. Tukajšnja akrotermalna voda je s svojo unikatno sestavo, z veliko vsebnostjo kemičnih elementov, ki blagodejno vplivajo na človeško telo, ena najbogatejših in najbolj zdravilnih v Sloveniji. Njenih zdravilnih učinkov – izboljšuje krvni obtok, zmanjšuje napetosti v mišicah in bolečine v sklepih, ki med drugim blagodejno vpliva na spanje in ima pomirjevalni učinek – so se zavedali že stari Rimljani. Ti so leta 39 pr. n. št. na istem mestu zgradili bazene s toplo in hladno vodo. In tudi danes terme z bazeni, ki so z arhitekturnega vidika preobrazba starorimskega kopališča v moderno obliko, dajejo mistični pridih preteklosti, občutek, da bo izza vogala prišel Rimljan v togi. Res pa je škoda, kot se strinjata sogovornika, da v Sloveniji na bazenih in v velnesu ni dovoljeno jesti, medtem ko je v tujini dosti ustaljena praksa, da gostje, zleknjeni na ležalnikih, jedo prigrizke in pijejo aperol spritz.

Vrelci v Rimskih termah so približno tisoč metrov pod površjem. Voda iz Amalijinega vrelca ima 38,4 stopinje Celzija, iz Rimskega vrelca pa 36,3 stopinje Celzija. FOTO: Dejan Javornik

Terme so bile sicer prvič pisno omenjene v Oglejski listini leta 1486, zares pa so zaživele po letu 1840. Med drugo svetovno vojno jih je zasedla nemška vojska in preuredila v bolnišnico, nato jih je od konca vojne do leta 1991 upravljala Jugoslovanska ljudska armada. A če so bili koristi termalne vode takrat deležni zaprti krogi častnikov, so danes dostopne vsakomur.

Pomembne so malenkosti

Rimske terme ponujajo notranji in zunanji panoramski bazen, v katerem so se tudi ob našem obisku kljub nizkim temperaturam ozračja razvajali kopalci. Prav tako so na voljo notranji in zunanji bazeni z vodnimi sedišči in ležišči.

Kot je poudaril direktor, pa med ljudmi slovijo tudi po zelo dobri ponudbi savn. V kompleksu Dežela savn Varinia se gostje lahko sprostijo v finskih, parnih, infrardečih, pa tudi biozeliščni in solni savni. Odločijo se lahko za različne masaže, pilinge, knajpanje in pestre storitve v kozmetičnem salonu. Kot majhen detajl, ki jih loči od drugih, Maze omeni, da imajo pozimi ob koncih tedna zunaj odprt ogenj z eteričnimi olji, savna mojster pa poskrbi za vrtinčenje vročega zraka. Gre za malenkosti, ki pa so gostom pomembne.

FOTO: Rimske terme

Četudi po besedah Valerija Arakelova ne promovirajo posebej medicinskega centra Valetuda, je med gosti precej priljubljen. V njem izvajajo rehabilitacijske programe pod vodstvom izkušenih fizioterapevtov in vrhunskih strokovnjakov za rehabilitacijo, ki pomagajo pri okrevanju po poškodbah in boleznih, kakor tudi preventivne programe za ohranjanje zdravja in dobrega počutja.

Hotelski kompleks združuje tri povezane hotele, vsak od njih pa je prepoznaven po edinstvenem slogu, ki gostu ponuja udobje in nastanitev po njegovem okusu.

Sodobni resort, kakršen so Rimske terme, dandanes potrebuje tudi odlično kulinariko. Vse več ljudi se namreč za destinacijo odloča tudi na podlagi kulinarike, pri kateri sledijo domačnosti in lokalnosti, obenem pa trendom. Tako je v Rimskih termah mogoče pokusiti trenutno tako razvpito dubajsko čokolado, na bazenih pa v poletnem času denimo pripravljajo gourmet različice burgerjev, pojasnjuje Maze.

FOTO: Blaž Samec

Izgubili Ruse, prišli Čehi in Hrvati

Kot dodaja, je večina turistov pri njih tujcev: teh je od 65 do 70 odstotkov. Nekje deset do petnajst odstotkov je stalnih gostov. Pravi, da se njihova glavna sezona začenja marca in traja do decembra. Med tujimi obiskovalci jih je veliko iz Avstrije, Italije, Nemčije in Hrvaške, v pomladnih in poletnih mesecih tudi iz držav Beneluksa. Močno se je povečal obisk iz Češke: »Lani je bilo glede na leto prej za 150 odstotkov več čeških gostov, saj smo bili zelo aktivni na njihovem trgu. Tudi hrvaških turistov imamo za te mesece za 20 do 30 odstotkov več kot lani. Zagreb je zelo močna baza, četudi bi na prvi pogled menili, da se jih večina usmeri v druge terme, bližje meji. Tudi iz Avstrije in Nemčije ne glede na gospodarske razmere, denimo višje davke v Nemčiji, nič ne kaže na upad prihodov.« Povprečno gostje pri njih ostanejo dve ali tri noči, nekatere skupine iz tujine tudi dlje.

Valerij Arakelov ob vprašanju o tem, koliko je obisk pri njih prizadela vojna v Ukrajini, prizna, da je bilo ruskih gostov pri njih že sicer manj, saj je na ruskem trgu bolj poznana Rogaška Slatina. Dosti so, podobno kot češki turisti, prihajali zaradi medicinskega centra. Do leta 2019 jim je uspelo doseči, da je bilo ruskih gostov šest odstotkov, kar je lepa številka: »A njih smo v resnici izgubili že takoj ob covidu, tako da vojna ni imela bistvenega vpliva. Zelo malo gostov imamo, ki prihajajo iz rusko govorečih držav …«

Od 30 do 35 odstotkov je domačih gostov, preostali prihajajo iz tujine. FOTO: Rimske terme

Tudi iz Armenije jih ni ravno veliko, prizna Arakelov, ki je pred več kot desetimi leti z zdaj pokojno ženo in dvema sinovoma prišel v Slovenijo in tu ostal. »Mnogi Armenci niti ne poznajo Slovenije, tudi ob našem prihodu mnogi Slovenci niso vedeli, kje je Armenija, nekateri so mislili, da sem Rus. Zdaj nas že bolj poznajo, mislim, da večina ve vsaj za naš konjak,« se pošali Valerij Arakelov, ki s svojo gostoljubnostjo in dostopnostjo daje vtis direktorja, ki je zelo blizu ljudem, gostu.

»Sam tako rekoč živim v hotelu; sem hodim na zajtrk, kosilo, večerjo, večkrat sem v kavarni, poslušam goste in se z njimi pogovarjam. Večinoma so zelo zadovoljni, današnji gostje ne pričakujejo česa posebnega, treba jim je prisluhniti, prepoznati, česa si želijo. Če seveda slišiš pritožbo, moraš ukrepati. Vsekakor pa je moj, naš cilj, da bo velnes ponudba še bogatejša, da bodo imeli ljudje tukaj priložnost različnih doživetij, da bodo lahko poskrbeli za svoje telo, sprostitev,« pojasnjuje.

Močno se usmerjajo tudi v poslovni turizem s kongresnim centrom in organizacijo dogodkov: seminarjev, izobraževanj, sestankov, modnih revij in slovesnih pogostitev.

Mnogi prihajajo v Rimske terme tudi zaradi sodobnega medicinskega centra. FOTO: Rimske terme

Korak za korakom

Valerij Arakelov si je skupaj z ekipo, ki je po njegovih besedah ključna, da jim je v dobrih desetih letih korak za korakom uspelo spisati zgodbo o uspehu, ki sicer še ni dokončana oz. jo še pišejo, postavil cilj, da se uveljavijo kot eden boljših resortov in term za odrasle v širšem prostoru. »Ko sem postal lastnik, smo potrebovali kar nekaj let, da smo počasi spremenili ugled, potrebno je bilo veliko poguma in marsikdo ni bil preveč optimističen, da nam bo uspelo. V primerjavi s tekmeci, ki so na trgu že dlje časa, smo mlado podjetje, delamo 13 let, kar za hotelirstvo, za prepoznavnost ni veliko, a danes smo stabilni. Ljudje so sčasoma videli, da smo zanimivi: z našo ponudbo, infrastrukturo.«

Ponujajo pet kongresnih dvoran, ki vrhunsko opremljenih z najsodobnejšo avdio- in videotehniko. FOTO: Rimske terme

Tudi domačini po besedah Mazeja in Arakelova dobro sprejemajo Rimske terme. Seveda se trudijo, da zaposlujejo ljudi iz okolice, a teh ni dovolj. »Čeprav sem kot lastnik tujec, je večina naših zaposlenih Slovencev. A tako kot vsi drugi imamo tudi mi težave s kadri. Danes je težko dobiti dobro osebje, nihče več ne želi delati zvečer, za vikende, tudi višje plače ne pomagajo dosti,« ugotavlja direktor.

Pravi, da je zelo pomembno, da govori slovensko, četudi prizna, da njegova slovenščina še ni popolna. »Že ko sem prišel v Slovenijo, sem se želel jezika hitro naučiti. To je minimum, da pokažem, da spoštujem državo, ki je mene in mojo družino tako lepo sprejela. Tudi z vidika komunikacije ne bi bilo dobro, da bi govoril samo angleško. Ljudem veliko pomeni, da jih lahko nagovorim v njihovem jeziku, da me razumejo.«

Da je gost tisti, ki je na prvem mestu, se občuti že takoj, ko stopiš v Rimske terme. Zazdi se, da se čas – ob sproščujoči glasbi – ustavi. Ne nazadnje je ves kompleks, ki deluje kot vasica v malem, zasnovan tako, da se posameznik sprosti na različne načine. In ob vsem, kar ponujajo, sogovornika povesta, da je nekaterim dovolj že to, da malce zaplavajo, potem pa v miru – in tišini, ki je med drugim posledica njihovega novega koncepta – počivajo, ležijo in si (na)polnijo baterije.