»Priča smo eksperimentu, ki je očitno zelo uspešen«

»To, kar prakticiramo zdaj, ni klasično delo od doma. V normalnih okoliščinah si lahko v miru skuhamo kavo, razporedimo delo. Zdaj pa poleg dela za službo šolamo otroke in vzdržujemo gospodinjstvo. Sodelavci bi se radi vrnili v pisarne,« ugotavlja Ivan Papič, prejemnik nagrade kadrovski menedžer leta 2020. Zaposleni pogrešajo medsebojne fizične stike, je na e-okrogli mizi ob razglasitvi priznanja še poudaril direktor sektorja za kadre in splošne zadeve v Steklarni Hrastnik.

V Pivovarni Laško Union pa po besedah kadrovskega direktorja in člana uprave Gregorja Rajšpa ugotavljajo, da so v teh razmerah zaposleni še bolj učinkoviti, kot ko delajo v pisarni: »Produktivnost je zelo narasla, in to je past, ker nas čaka recesija, timi pa bodo izčrpani, če bodo še naprej tako delali. Učinkovitost poskušamo ohranjati na sto odstotkih tiste, kakršna je v običajnih razmerah, preprečiti moramo, da bi se zaposleni na delovna mesta vračali utrujeni, saj bo veliko dela.«



O učinkovitosti dela od doma in tudi o tem, kaj se bo zgodilo, ko se bomo vrnili v službo, smo se pogovarjali z Evo Boštjančič, vodjo katedre za psihologijo dela in organizacije na ljubljanski filozofski fakulteti.
 

So zaposleni, ki zdaj že sedem tednov delajo od doma, res bolj učinkoviti? Kako to pojasnjujete?

Ponekod se je učinkovitost tudi zmanjšala. Nepričakovana sprememba nekatere ljudi motivira, vidijo nove priložnosti, nekatere pa demotivira, ker je lahko preveč ogrožajoča, zahtevna oziroma so cilji, ki so pred njimi, preveč nejasni. Ravnanje v času kriznih situacij poteka po psihološki krivulji, in sicer navadno po prvotni zmedenosti človek razvije mehanizem kot boj za preživetje in takrat aktivira veliko pred tem skrite energije. Tu lahko iščemo en odgovor za večjo učinkovitost v domačem okolju.



Hkrati v razmerah, ko vsi ostajamo doma, odpadejo obveznosti, kot so prevažanje otrok, sestanki, ki so bili morda nepotrebni, predolgi, manj učinkoviti, tudi nakupovanje, preživljanje prostega časa s prijatelji ob kavi ali pivu, zato je življenje bolj umirjeno. Poleg tega večina od nas dalj časa spi, zato smo bolj spočiti, kar prispeva k učinkovitosti.

​Za posameznikovo motivacijo je ključna tudi samostojnost pri razporejanju nalog. Zahtevnejše opravljamo, ko smo bolj spočiti, rutinske in tiste, ki od nas zahtevajo manj napora, pa, ko smo že bolj utrujeni, in tako smo učinkovitejši. Sta pa avtonomija in fleksibilnost hkrati past, za marsikoga je izziv, kako si razporediti čas, ki ga 24 ur na dan preživlja v domačem okolju.

Dodatno k učinkovitosti prispeva sprememba delovnega okolja. Marsikdo je v preteklosti hrepenel po tem, da bi vsaj kdaj lahko delal od doma, in ko se je res zgodilo, je na začetku na to gledal kot na luksuz.

Vendar pa je delo od doma tudi socialna sprememba. Vse dneve smo obkroženi z družinskimi člani, po drugi strani smo morda izgubili dragocen stik s sodelavci, vodji, poslovnimi strankami, od katerih smo prej lahko vsakodnevno prejemali povratne informacije o uspešnosti pri delu. Enoznačno govoriti o tem, da je delo doma bolj produktivno, bi bilo torej preveč posplošeno.

Smo se že navadili delati od doma?

Sprijaznili smo se s spremembo in zdaj preizkušamo nove možnosti, v novem okolju večina išče priložnosti za neki osebni razvoj na tem področju. Vodje bodo na primer spoznali, da so sposobni zelo dobro voditi tudi oddaljene time, številni so naredili velik korak naprej pri poznavanju sodobnih komunikacijskih orodij.
 

Doma se delovni in zasebni čas pogosto mešata. Kako lahko nadziramo, kako učinkoviti smo?

Dogajajo se dnevna, tedenska nihanja v razpoloženju, učinkovitosti, v zadovoljstvu, ker dinamika doma ni odvisna samo od nas kot zaposlenega, ampak tudi od družinskih članov, ki vplivamo drug na drugega. Menim, da je predvsem treba uvesti neko dnevno rutino, jasno si vnaprej določimo delovne naloge, ki jih bomo tisti dan opravili.

Prav tako moramo poskrbeti zase, za počitek, za svoje telo in družino. Nekaj časa namenimo vzdrževanju stikov s prijatelji in hobijem. Tudi v tem času moramo negovati vrednote, ki so za nas pomembne. Pri tem mora vsak najti svoje ravnovesje. Samo tako bomo spočiti in zadovoljni ter se bomo vračali na delovna mesta pripravljeni in z ustrezno delovno vnemo.

Po mojih opažanjih bolj ko se bližamo poletju, delovna vnema v Sloveniji upada, enako velja za poletje. Ampak ko se bomo vrnili v pisarne, bodo delodajalci hoteli nadoknaditi rezultate in bodo verjetno pričakovali, da bodo zaposleni delali tudi med poletjem. Nastalo bo navzkrižje med delodajalčevimi, organizacijskimi in posameznikovimi vrednotami, zato je o tem treba premisliti in komunicirati vnaprej ter preprečiti trenja.

Kaj se lahko naučimo iz razmer, v katerih smo zdaj?

Na ravni organizacij gotovo, kako so ranljive, ko gre za zaposlene, in kako pomembno je, da so ti v dobri psihični in fizični pripravljenosti. In da je treba načrtovati nepredvidene dogodke ter kako bi se odzvali nanje. Na ravni vodenja se mi zdi zelo pomembno, da vodje ob vračanju zaposlenih upoštevajo, da so doma imeli drugačen bioritem. Da jih morda vprašajo, kako si želijo prilagoditi prvih nekaj dni na delovnem mestu.

Kot zaposleni pa se mi zdi prav, da jasno komuniciramo o morebitnih težavah, ki jih imamo, ali o novih prilagoditvah, ki jih bomo morali izpeljati, če se bomo vrnili na delovno mesto, otroci pa bodo še ostali doma. Stopiti moramo skupaj in iskati optimalne možnosti za uspešno, učinkovito delovno okolje.

Je sedanja izkušnja priložnost za spremembo zakonodaje, da bo omogočila delo od doma z manj birokratskimi ovirami?

Priča smo eksperimentu, ki je, kot poroča večina delodajalcev, zelo uspešen. Na hitro smo predrli debele betonske meje glede zaupanja v zaposlene, ki delajo od doma. Zaposleni so dokazali, da so zaupanja vredni in da je 21. stoletje oziroma leto 2020 zrel čas za velike spremembe pri regulaciji delovnega časa.