Fizično naporni in (pre)malo plačani

Zahtevne delovne razmere in razmeroma slabo plačilo so glavni razlogi, da se seznam deficitarnih poklicev kljub spodbudi s štipendijami in velikemu povpraševanju delodajalcev le stežka spreminja. Vendar ravnateljica srednje lesarske šole v Ljubljani opaža, da se zanimanje za njihov program znova povečuje.

»V zadnjih dveh letih smo v prvih letnikih ponovno vpisali po tri polne oddelke dijakov v programu mizar, prej smo napolnili dva oddelka,« pravi ravnateljica Majda Kanop. Tudi v prihodnjem letu nameravajo bodočim dijakom ponuditi več kot 80 mest v svojih šolskih klopeh.
 

Že med prakso do delodajalca

Opaža, da se mnenje staršev in svetovalnih delavk v osnovnih šolah, ki lahko pomembno vplivajo na usmerjanje devetošolcev, sicer nekoliko spreminja, a se v programe srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja še vedno vpisujejo dijaki »z morda ne najboljšim uspehom«, čeprav so v svoje klopi privabili tudi nekaj zelo dobrih dijakov. »Če hočemo dober tehnični kader, sposobne strokovnjake v tehničnih panogah, je treba imeti sposobne in ustrezno izobražene ljudi,« pojasnjuje.



Prepričana je, da bi morali v izobraževanju slediti potrebam gospodarstva. Poudarja, da je za Slovenijo les strateška surovina in ena od konkurenčnih prednosti. Prav zato je pomembno poznavanje novih tehnologij, novih materialov, tehnologij CNC in programiranja. Poleg računalniškega konstruiranja v lesarstvu pride prav tudi znanje iz oblikovanja, poslovnega komuniciranja in marketinga, našteva Majda Kanop in doda, da mora biti strokoven kader z vsemi omenjenimi znanji tudi primerno plačan. Njihovi dijaki med šolanjem opravljajo praktično usposabljanje, in kot pravi ravnateljica, delodajalci že takrat ugotovijo, ali bodo vajenca zaposlili, morda celo štipendirali za nadaljnji študij.
 

Več zanimanja za tehnične poklice in večje generacije

Na vprašanje, zakaj so se tehniški poklici, med njimi poklic mizarja, sploh znašli med deficitarnimi, odgovarja, da so pri nas še vedno premalo cenjeni in predvsem premalo plačani. Slabo plačilo, fizična zahtevnost in neugoden delovni urnik so tudi po navedbah službe za analitiko pri zavodu za zaposlovanje razlogi, da so ti poklici za mlade manj zanimivi.

Po njihovih podatkih so bili lani daleč najbolj iskani zidarji (delodajalci so objavili skoraj 6500 prostih delovnih mest), sledili so tesarji in orodjarji. Pričakujejo, da se bo v prvi polovici leta trend nadaljeval – s seznama deficitarnih poklicev bo še vedno veliko povpraševanje po zidarjih, pa tudi po orodjarjih, tesarjih in elektroinštalaterjih.

Po predvidevanjih zavoda bo sčasoma primanjkovalo delavcev v večini poklicev za neindustrijski način dela (področja gradnje, vzdrževanja zgradb, vzdrževanja in popravljanja strojev, izdelovanja in predelovanja živil …), saj, kot pravijo, se mladi ne odločajo radi za programe, ki dajejo poklicna znanja. Vpis v poklicne in srednje strokovne programe sicer zadnja leta narašča, vpis na gimnazije pa se po drugi strani nekoliko zmanjšuje. Poleg tega se bodo v prihodnjih letih v srednje šole vpisovale veliko večje generacije kot zadnjih dvajset let. Število vseh dijakov se je namreč od preloma tisočletja do lani zmanjšalo za skoraj tretjino. Letos osnovno šolo končuje več kot 17.600 otrok, torej skoraj 600 več kot lani, čez dve leti naj bi generacija štela že 20.000 devetošolcev.

Seznam 21 deficitarnih poklicev, za katere država ponuja štipendije, sicer ne razkriva vseh področij, kjer primanjkuje kadra. Po podatkih zavoda za zaposlovanje so lani delodajalci težko našli tudi prodajalce, varilce, voznike težkega tovornjaka in vlačilca, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kuharje, natakarje in strugarje.