Za kaj se bodo zavzemali slovenski evroposlanci?

Čas lepih obljub je končan, izvoljeni poslanci pa bodo morali v evropskem parlamentu začeti delati. Pa vemo, kaj nam slovenski evroposlanci sploh obljubljajo in za kaj se bodo zavzemali v Bruslju?

FOTO: Jure Eržen/Delo

Milan Zver, SDS: Ponovno izvoljeni evropski poslanec obljublja, da bo nadaljeval projekt Erasmus+. Gre za eno najuspešnejših zgodb v Evropski uniji, ki pa so jo v politični kampanji po njegovi oceni »zelo slabo prodali«. Pričakuje še, da bodo tudi v prihodnjem mandatu varnostna vprašanja in ilegalne migracije visoko na agendi, med pomembnejšimi področji pa je izpostavil tudi kibernetsko varnost in boj proti terorizmu. »Ni več dovolj sodelovanje in koordinacija avtonomnih obveščevalnih služb, morali bi narediti korak naprej, če hočemo biti bolj učinkoviti v boju proti terorizmu in nasploh zmanjšati varnostna tveganja v EU,« je pojasnil. Prve obrise dobiva tudi socialna unija, čeprav je socialna politika še vedno domena držav članic. »Vendarle pa bo treba čim prej vzpostaviti neke skupne standarde, ki bi pripeljali do tega, da bi se socialne in razvojne razlike med vzhodom in zahodom ter med severom in jugom zmanjšale,« je poudaril.

FOTO: Tomi Lombar/Delo

Romana Tomc, SDS: Tudi v prihodnjem mandatu se želi posvetiti področju pokojnin in demografiji. »Evropa je na področju demografije in pokojnin ostala dolžna marsikaj. Če smo se ukvarjali s stvarmi, kot je premikanje ure, mislim, da se lahko ukvarjamo tudi s tako resnimi stvarmi, kot so težave v pokojninskih sistemih v vseh državah članicah, ne samo v Sloveniji,« je poudarila. Glede na to, da so težave v vseh članicah, Tomčeva meni, da je čas in obveza evropskih institucij, da se bolj intenzivno začnejo ukvarjati tudi s tem. »Mi smo se pogovarjali o problematiki staranja, nismo pa sprejeli nobenih ukrepov. Lahko sprejmemo tudi nekatere zavezujoče obveze, jaz sem sicer proti prisili na vseh področjih, vendar pa sem naklonjena določanju minimalnih standardov, ki puščajo še dovolj manevrskega prostora posamezni državi članici, hkrati pa so sredstvo nadzora Bruslja, ali država dela ukrepe, ki bi jih morala delati, da bo pokojninski sistem stabilen ali ne,« je pojasnila.

FOTO: Jure Eržen/Delo

Franc Bogovič, SLS: Za drugi mandat se bo držal tega, kar je počel doslej. »Kar nekaj časa rabiš, da poženeš korenine, da te kdo pozna in da ti verjamejo,« je dejal, in zatrdil: »Ostajam zvest sebi.« Tako bo nadaljeval delo v odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja ter v regionalnem odboru, poleg tega pa želi delovati tudi v odboru za transport in energetiko. Ob sodelovanju v teh treh odborih pa kot prioriteto izpostavlja projekt pametnih vasi, ki je po njegovih besedah sinteza njegovega dosedanjega delovanja v evropskem parlamentu. Kot je pojasnil, so v skladih prihodnje finančne perspektive za ta projekt zagotovljena sredstva, spraviti jih je treba v življenje in Slovenijo postaviti kot pilotno državo na tem področju. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da imajo proevropske stranke – Evropska ljudska stranka (EPP), socialisti (S&D), liberalci in Zeleni – po napovedih sodeč večino, ki jim omogoča oblikovanje koalicije. Po njegovih besedah se bodo skupaj potrudili, da bo šlo Evropi dobro.

FOTO: Tomi Lombar/Delo

Tanja Fajon, SD: Že tretji mandat bo verjetno nadaljevala na področjih, kjer je bila aktivna že zdaj – na področju človekovih pravic, boja proti nestrpnosti, ksenofobiji, sovražnosti in lažnim novicam. »Ko se bom vrnila v evropski parlament, bomo najprej videli, kakšne položaje bomo lahko prevzeli,« je pristavila. Želi si tudi socialno pravično Evropo, za kar si je po njenih besedah prizadevala že v zadnjem mandatu v okviru odbora za davke in državljanske svoboščine. »Predvidevam, da bom tudi v novem sklicu ostala na istih področjih, bo pa to seveda odvisno od vodstva politične skupine, kje me bo videlo,« je dejala. Po koncu volilne kampanje je ocenila, da Slovence v povezavi z evropskim parlamentom zanima predvsem to, kako bodo lahko ohranjali svoj socialni standard. »Gre za dostojno življenje, socialno pravičnost, davčno pravičnost in zaščito okolja, kar se je za pomembno izkazalo zlasti z akcijami mladih, kar sem tudi izrazito podpirala,« je navedla Fajonova.

FOTO: Blažž Samec/Delo

Milan Brglez, SD: Rahlo presenečen nad uvrstitvijo v evropski parlament se namerava usmeriti v tisto, kar po njegovih besedah tudi najbolje obvlada. To so zadeve, povezane z mednarodnimi odnosi, mednarodnim pravom in človekovimi pravicami. »Toliko sem presenečen, da se s tem prav veliko še nisem ukvarjal,« je o svojem prihodnjem delu dejal Brglez. Kot svojo dodano vrednost, ki jo prinaša v evropski parlament, pa je mednarodni politolog in pravnik jasno izpostavil »ukvarjanje s človekovimi pravicami in vladavino prava«. Brglez si bo prizadeval predvsem za bolj jasno socialdemokratsko usmeritev, ukvarjal pa se bo s socialnimi pravicami, saj meni, da bi Evropa na tem področju lahko storila mnogo več. Želi si, da bi v prihodnje »sprejeli neke minimume, da ne bi pri sociali tekmovali za denar,« je dejal. Podrobnejša razporeditev dela bo sicer, kot je spomnil, odvisna tudi od razporeditve mandatov v evropskem parlamentu glede na politične skupine.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Irena Joveva, LMŠ: Nekdanja novinarka napoveduje, da bo zagovarjala predvsem socialne teme in mladinsko problematiko. Želi si sodelovanja s strankami oziroma političnimi skupinami, ki imajo podobna stališča kot LMŠ, predvsem pa so proevropske. »Zelo lepo je bilo zagledati odstotek, predvsem pa število poslanskih stolčkov,« je dejala. »Potrebovala bom nekaj časa, da dojamem, kaj se je dejansko zgodilo,« je pristavila. Časa za to sicer nima veliko, saj ima v torek v evropski prestolnici že prvi sestanek s politično skupino Alde. Ocenjuje, da bo kot predstavnica mladih lažje zagovarjala pravice mlajše populacije, upa pa tudi, da se bodo mladi počutili razumljene, ker bodo končno imeli mladega evropskega poslanca. Pozabila ne bo niti na starejše, tudi zaradi demografskih izzivov, pa okolje ter skupno zunanjo in varnostno politiko. Upa, da bo lahko sodelovala z vsemi in da bodo slovenski evropski poslanci v prihodnjem mandatu bolj enotni.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Klemen Grošelj, LMŠ: Kot evroposlanec se bo zavzemal za to, kar je poudarjal v predvolilni kampanji – za solidarnost in varnost. »Verjamem, da mora EU ostati prostor varnosti in prostor, kjer se bosta gradili notranja kohezija in solidarnost med prebivalci oziroma državljani in državami članicami,« je dejal Grošelj. Konkretnejši ni bil, saj tudi še ni razmišljal, v katerih odborih bi želel sodelovati. Dodal je, da je vesel pozitivnega trenda liberalne ideje oziroma ideje liberalne demokracije. »V smislu odprte družbe, ki ne temelji na izključevanju in nestrpnosti,« je rekel. To je pozitiven trend tudi v smislu krepitve »določenih suverenističnih sil, populizmov oziroma ekstremizmov«. »Sredina, ki se krepi v Evropi, pomeni krepitev in nadaljnji razvoj evropske ideje od katere, tega ne smemo pozabiti, sta odvisna tudi mir v Evropi in blaginja, ki jo danes uživamo,« je še dejal Grošelj.

FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ljudmila Novak, NSi: Po tokratnih volitvah se vrača v evropski parlament, napoveduje pa, da bo »s slovenskim srcem delala za dobro Slovenije in za povezovanje v Evropi«. Prve teme, ki se jih bo Novakova lotila, bodo odvisne od dnevnega reda. Bolj splošno gledano pa je spomnila, da je že v svojem prvem mandatu veliko govorila, če je bilo kaj narobe v zvezi s slovenskimi mejami, manjšinami in podobno. V preteklosti je delala na področju kulture in izobraževanja, tema področjema se želi posvetiti tudi v svojem drugem evropskem mandatu. A Slovenija v parlament pošilja štiri poslance, ki bodo člani politične skupine EPP. »Zato se bomo morali med seboj dogovoriti, katero področje bo kdo zastopal,« je spomnila. Novakova se zaveda tudi izzivov, kot so usklajevanje družinskega življenja, političnega dela ter aktivnosti po Sloveniji. Je pa spomnila, da evropski poslanci redno (tedensko) prihajajo v domovino, saj morajo biti v stiku s svojimi državljani.