Neomejen dostop | že od 9,99€
Prebivalci obalnih krajev in ribiči zadnje dneve opažajo nenavadno vedenje delfina, ki se po več ur zadržuje v ribiških in turističnih pristaniščih, priplava povsem blizu obale, čolnov, je igriv, in to tako nenavadno, da so se mnogi vprašali, ali je vse v redu z njim.
»Z njim je vse v najlepšem redu,« odgovarja dr. Tilen Genov iz Morigenosa – slovenskega društva za morske sesalce. Ljudi pa opozarja, naj ne iščejo stika ali celo poskušajo zaplavati z njim. Takšni stiki pomenijo lahko nevarnost za delfine in ljudi, delfina to lahko moti, spravi v stres in celo v obojestransko nevarnost. Nasploh jih je kot ogroženo vrsto prepovedano hraniti in nadlegovati.
»Delfina poznamo, saj je bil tu že pred dvema letoma. Takrat je bil povsem mlad in v družbi z materjo. Pri nas in v sosednjih italijanskih krajih sta se zadrževala kakih deset mesecev. Delfini se običajno na ta način ne družijo z ljudmi. So pa v svetu znani primeri »samotnih socialnih delfinov«, nam je povedal Tilen Genov in opozoril, da se prav druženja s takšnimi solitarci lahko sprevržejo v zelo neprijetne dogodke. Včeraj so ga spremljali, fotografirali in opazovali v Izoli kar štiri ure (med 11. in 15. uro). Plaval je v akvatoriju Marine Izola, v morju na območju komunalnih privezov in celo v notranjem delu ribiškega mandrača ob Velikem trgu in hotelu Marina, v samem mestnem središču Izole.
Istega delfina so pred nekaj tedni najprej opazili pred Luko Koper, nato v naravnem rezervatu Miramare pri Trstu in pri Miljah. Minuli petek je dalj časa plaval v izolskem pristanišču. V nedeljo se je več ur zadrževal v koprskem ribiškem pristanišču, včeraj pa spet pred Izolo.
Ljudje so opazili, da je nekoliko drugačne oblike in da je manjši (približno 1,5 metra), zato so mislili, da je mladič velike pliskavke (prevladujoče vrste delfinov pri nas). V resnici pa je od tri do štiri leta stara samica vrste navadnega delfina (Delphinus delphis).
Delfinka je z materjo lani marca odplavala iz Tržaškega zaliva, letos poleti so jo opazovali na Krku in Rabu, kjer je tudi zahajala v pristanišča in se približevala ljudem. Ljudje so objavljali posnetke, kako so plavali z njo, ne vedoč, da so spravljali njo in sebe v nevaren položaj. Verjetnost okužb pa tudi možnost izkazovanja agresije in prevlade nad ljudmi je zelo mogoča. Takšno nenavadno vedenje delfinov se pogosto slabo konča, opozarja Tilen Genov in prosi ljudi, naj Morigenosu pošljejo podatke o svojih opažanjih.
Interakcija divjo žival ogroža, ne hranite delfina in ne poskušajte plavati z njim.
Navadni delfini so bili sredi prejšnjega stoletja zelo pogosta vrsta, vendar so jih jugoslovanski in italijanski ribiči pred 60 leti zdesetkali, saj so države celo z denarnimi nagradami spodbujale ribiče k njihovemu iztrebljanju. V ribištvu so jih imeli za škodljivce. To je bil glavni razlog, da se zdaj vrsta le občasno pojavlja v severnem Jadranu, nekoliko pogostejša je v najjužnejšem delu Jadranskega morja. Na rdečem seznamu so opredeljeni kot ogrožena vrsta.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji