Z rekordom kot prva Slovenka skočila na Olimp

Urša Bogataj 5. februarja 2022 zagotovo nikoli ne bo pozabila. Na ta dan se je namreč v Pekingu oziroma Zhangjiakouju kot prva Slovenka v zgodovini smučarskih skokov zavihtela na Olimp. Z naslovom olimpijske prvakinje je v bogato zakladnico športnih uspehov prispevala lovoriko, o kateri so pred njo sanjali mnogi rodovi nadarjenih skakalk in skakalcev na sončni strani Alp.

Pred odhodom na Kitajsko je veljala za tiho favoritinjo. A nekateri so še več možnosti pripisovali Niki Križnar, zmagovalki olimpijske generalke v Willingenu in dobitnici velikega kristalnega globusa v sezoni 2020/21, drugi so bolj upali v Emo Klinec, svetovno prvakinjo iz Oberstdorfa 2021 in tretjeuvrščeno na predzadnji tekmi pred olimpijskimi igrami. Toda nato je na srednji skakalnici v Zhangjiakouju v zlatem sijaju zablestela Bogatajeva.

V razburljivi tekmi, ki ni bila za tiste s slabimi živci, je šampionka iz Briš pri Polhovem Gradcu ohranila mirno kri in obakrat skočila najdlje med vsemi tekmovalkami (108 in 100 m). A po uvodni seriji je bila še druga s 3,1 točke zaostanka za vodilno Nemko Katharino Althaus (105,5 in 94 m), ki v velikem finalu ni mogla več odbiti napada članice ljubljanske Ilirije. In veliko Uršino (zmago)slavje, ki je bilo še toliko slajše zaradi bronaste kolajne reprezentančne kolegice in prijateljice Križnarjeve, se je lahko začelo.

Z zlato čelado je na olimpijskih igrah v Pekingu oziroma Zhangjiakouju skočila do zlate lovorike. FOTO Matej Družnik/Delo

Z Niko sta znali odgnati živčnost

Bogatajeva, ki je žarela v soju žarometov, sprva kar ni mogla verjeti, kaj ji je uspelo. Pa čeprav je na Kitajsko odpotovala z dobrim občutkom. »Po lepih uvrstitvah, ki sem jih nizala pred tem (v Peking je odletela kot skupno tretja v svetovnem pokalu, op. a.), sem se počutila precej samozavestno. Vedela sem, da znam dobro skakati, toda bolj ko se je bližal dan D, bolj sem postajala živčna,« je priznala študentka tretjega letnika fakultete za šport in v isti sapi pristavila, da sta se s Križnarjevo uspešno spopadli z živčnostjo.

»Z Niko, s katero si že več let na potovanjih deliva hotelsko sobo, sva se znali sprostiti. Veliko sva se šalili, peli … Tako sva skupaj odgnali živčnost,« je razkrila. Na vprašanje, katero pesem sta peli pred najpomembnejšo preizkušnjo, je odvrnila, da se tega ne spomni več. »Verjetno kakšno slovensko ali pa Mammo Mio, ki nama je obema pri srcu,« je dejala Bogatajeva, ki je svoj polet med zvezde napovedala že z imenitnim prvim nastopom, s katerim je izboljšala rekord skakalnice.

»Pred finalom sem si rekla: Kar bo, pa bo, rekord že imam,« je pojasnila, kako se je pred odločilnim skokom spoprijela s pritiskom. In potem, ko je bilo to najbolj potrebno, prikazala enega od svojih najboljših nastopov. Z njim si je na stežaj odprla vrata do uresničitve sanj in svoje sploh prve zmage med elito (krstno v svetovnem pokalu je dočakala po vrnitvi iz Kitajske v Hinzenbachu). Le dva dni po posamičnem slavju na olimpijskih igrah je simpatična Brišanka v Zhangjiakouju prispevala še levji delež k prav tako zgodovinski zlati lovoriki naše mešane ekipe, za katero so skakali še Križnarjeva, Peter Prevc in Timi Zajc.

Največ stavi na svojo vztrajnost. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Pomislila je že na konec športne poti

Uršina pot na Olimp je bila sicer vse prej kot posuta z rožicami. Kot vsi športniki je imela svoje vzpone in krize, iz katerih pa se je znala vsakič izkopati. Uspešno je opravila tudi s posledicami bolečega padca konec leta 2019 v Planici, pri katerem si je huje poškodovala koleno in morala na operacijo. Med daljšim okrevanjem je pomislila celo na to, da bi smuči postavila v kot.

A po temeljitem razmisleku je sklenila, da bo vztrajala. Med kariero je pogosto stala v senci klubskih in reprezentančnih kolegic ter potrpežljivo čakala na svojo priložnost, pri čemer se je soočala tudi s krivico. Kot denimo leta 2014, ko je s četrtim mestom v Planici poskrbela za enega izmed najboljših slovenskih dosežkov v sezoni, vendar je kljub temu po odločitvi odgovornih ostala brez nastopa na olimpijskih igrah v Sočiju.

»Ker vem, koliko sem garala, da bi nastopila na olimpijskih igrah, mi seveda ni vseeno. A zaradi tega nisem slabe volje in do nikogar ne gojim zamere. Ker sem še dokaj mlada, verjamem, da bom še dobila priložnost,« je takrat razmišljala. Kot da bi vedela, da ji bo vztrajnost, ki jo je izpostavila med svojimi lastnostmi, nekoč poplačala ves trud ...

Ob svoji najodmevnejši zmagi ni skrivala velikega navdušenja. FOTO: Matej Družnik/Delo