»Danes bolj kot kdaj koli razumemo, da smo del skupnosti in da če je družba do nas pozitivna, tudi radodarna, ko jo potrebujemo, je pošteno, da ji to vrnemo, ko lahko,« pravi Ivo Boscarol. Podjetnik je s hčerko doniral 30 milijonov evrov iz kupnine za Pipistrel za različne projekte družbenega pomena, gasilce, ki so se borili s požarom na Krasu, in za zaposlene v ajdovskem podjetju.

Ivo Boscarol je letos prodal večinski del Pipistrela ameriškemu letalskemu podjetju Textron. Po poročanju Bloomberga je kupnina znašala 218 milijonov evrov. Znatni del kupnine sta s hčerko Tajo Boscarol namenila donacijam. Občini Ajdovščina sta donirala 20 milijonov evrov za novi zdravstveni center, ki bo vključeval zdravstveni dom, lekarno, specialistične ambulante, pokrito garažo ter intervencijski center z urgentno službo in s helikopterjem za reševanje in gašenje.

Občini sta donirala še milijon evrov za ozelenitev Ajdovščine. Dodatne štiri milijone evrov bosta donirala za letalski muzej z doživljajskimi vsebinami. Ta bo del tehnično-izobraževalno-razvojnega centra, ki bo vključeval še kampus Univerze v Novi Gorici in novi razvojni center Pipistrela.

Ivo Boscarol je del kupnine namenil tudi sodelavcem: vsak zaposleni je za vsak dan službe pri Pipistrelu dobil po tri evre. S hčerko pa sta donacije zaključila z nakazilom 1,47 milijona evrov Gasilski zvezi Slovenije. Ta bo denar razdelila med prostovoljna gasilska društva, ki so gasila letošnji požar na Krasu. S tem sta podvojila sredstva za plačilo prostovoljnih gasilcev, ki jih je obljubila vlada.

Ivo Boscarol je ustvaril letalsko podjetje Pipistrel, njihova letala pa so prejela več prestižnih nagrad, denimo Nasinih. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Upa, da je k donacijam spodbudil tudi druge

Boscarol poudarja, da sta s hčerko želela donirati za projekte zelo širokega družbenega pomena, da bi lahko čim več ljudi imelo koristi od njih. Od projektov v Ajdovščini bodo po njegovem imeli koristi mnogi Slovenci, saj to mesto postaja vse bolj zanimiva turistična destinacija.

Največji uspeh? Vsi gasilci in gasilke so živi, zgorela ni nobena hiša

Ob tem pravi, da so tudi v preteklih letih v Pipistrelu donirali, kolikor se je dalo: »Naše načelo je, da smo družbeno odgovorni na vseh področjih. Vedno smo želeli biti uspešni, a ne na račun zaposlenih, družbe ali okolja. Pipistrel je v razvoj vedno vlagal več denarja, kot ga je imel, zato smo se prijavljali na različne razpise za podpore. Zdaj je prišel čas, da lahko z zadovoljstvom družbi nekaj vrneva. Državljanom sva vrnila petkrat več, kot sva prejela subvencij. To je tudi za državo zelo dobra naložba in primer pravilnega vlaganja v podjetja, človeku pa da prav poseben občutek. Posnemovalci se že pojavljajo in srčno upam, da jih bo čim več. Ne nazadnje gre za največjo donacijo v zgodovini Slovenije, a nisem tisti, ki bi podjetje prodal za največ denarja.«

Meni, da bi moral biti vsakdo družbeno odgovoren po svojih zmožnostih: »S hčerko imava drugačne zmožnosti kot nekdo z minimalno plačo. A po svojih zmožnostih lahko vsak družbi vrača to, ker po drugi strani dobi. Dobila sva veliko informacij, da sva mnogim odprla oči in so donirali za različne namene.«

S skupnostjo graditi pravičnejšo in boljšo družbo

V podjetju skrbi za strategijo

Ivo Boscarol je ustvaril letalsko podjetje Pipistrel, katerega letala so prejela več prestižnih nagrad, denimo Nasinih. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ivo Boscarol je ustvaril letalsko podjetje Pipistrel, njihova letala pa so prejela več prestižnih nagrad, denimo Nasinih. Pred dvema letoma je certificiral prvo električno letalo za prevoz potnikov. Po prodaji večinskega deleža družbi Textron ni več vpet v vsakodnevno operativno poslovanje, ampak skrbi za strategijo in vizijo.

Medtem ko je del kupnine Boscarol namenil donacijam, za ostali del išče naložbene priložnosti za razpršitev tveganja. Napovedal je vlaganja v zagonska podjetja, v ljubljanskem BTC pa je kupil Kolosej in kompleks Žita.

»V Kolosej lahko pripeljemo nove doživljajske tehnologije, kakršnih Slovenci še ne poznajo in s čimer bo Ljubljana postala center za tak tip zabave. Na drugi strani pa je Žito največje nepozidano zazidalno zemljišče znotraj ljubljanskega obroča, na vpadnici ob avtocesti in ob največjem logistično-trgovskem poslovnem središču v tem delu Evrope,« pravi Boscarol.

Po občinskem prostorskem načrtu je na tem območju predvidena gradnja stolpnic, a Boscarol pravi, da razmišljajo o številnih dodatnih vsebinah, ki bi jih lahko na tem območju zgradili, tudi vrtljivi restavraciji na vrhu ene od stolpnic, pokritem smučišču in tako naprej.