Vse sile in prosti čas posveča novi metodi zdravljenja

Samo Zver, zdravnik, profesor in predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, je po dveh letih prizadevanj za novi način zdravljenja bolnikov z rakom dosegel preboj. V času epidemije mu je uspelo zagotoviti tri aparature za tvorbo celic, ki se bodo spopadale s tumorji. Slovenske bolnike bodo že v kratkem lahko zdravili s to novo, za medicino revolucionarno metodo CAR-T celičnega zdravljenja. S tem se slovenska hematologija uvršča med deset najnaprednejših v svetu.

Predstojniki kliničnih oddelkov, kakršen je hematološki, imajo nehvaležno nalogo: tako rekoč prosjačiti morajo za denar, da bi lahko sodobno zdravili bolnike. Po tem, ko je prof. dr. Samu Zveru uspelo zagotoviti 900 tisoč evrov od farmacije in skupaj s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom zbrati še blizu 800 tisoč evrov med kar 4000 malimi in nekaj večjimi donatorji, je zdaj pri njem vse nared za novi način zdravljenja. Pri projektu tesno sodelujeta še dva letošnja nominiranca za Delovo osebnost, prof. dr. Alojz Ihan in prof. dr. Roman Jerala. Aparature čakajo le še na ureditev ustreznih prostorov in potrebne spremembe zakonov. »Gre za tvorbo celic, ki so lastne bolniku in bodo narejene točno za 'njegovega raka', zato predvidevam, da bomo bolnike znali tudi pozdraviti, ne jim le nekoliko podaljšati življenja. Najprej bodo na vrsti najtežji bolniki, a čez pet ali deset let, ko bo metoda etablirana, bodo imeli vsi bolniki z rakom od nje ogromno. Zato vlagamo vse sile in svoj prosti čas v uvedbo novega načina zdravljenja. Opravičujem se vsem bližnjim, ki jih imam rad, ker imajo zato manj od mene,« je povedal sogovorec.

Za 55-letnim Samom Zverom je že 28 let zdravljenja najtežjih internističnih bolnikov. Vsak dan se srečuje s tistimi, ki neozdravljivo zbolijo za boleznimi najpomembnejše življenjske tekočine – krvi. Več kot 18 tisoč na leto jih zdravniki hematologi pregledajo v ambulantah kliničnega oddelka za hematologijo, več kot 1400 jih hospitalizirajo, še 4300 jih zdravijo v dnevni bolnišnici. Bolezni so tako hude, da še zdaleč niso uspešna vsa zdravljenja. Nova metoda nakazuje velik preobrat pri zdravljenju raka.

Sodobno zdravljenje s celično terapijo se bo lahko začelo

Delovni dan našega nominiranca se začne zgodaj zjutraj in se konča pogosto pozno zvečer. Sodelavci in kolegi z drugih, tudi s tujih klinik, ga lahko pokličejo kadarkoli, tudi sredi noči, če se k njim zatečejo bolniki, ki imajo sumljive krvne izvide in potrebujejo nasvet. Kljub parkinsonovi bolezni, zaradi katere bi lahko bil že invalidsko upokojen, še zmeraj polno dela in celo dežura, da bi lahko svoje znanje prenesel na mlade. Samo tako bodo lahko bolniki z boleznimi krvi v Sloveniji kakovostno obravnavani tudi v prihodnje. Hematologijo – vedo o boleznih krvi – ima rad, pravi, in želja pomagati hematološkim bolnikom ga žene naprej tudi v najtežjih okoliščinah. Brez njega novega načina zdravljena rakavih bolnikov še ne bi bilo na slovenskem obzorju.

Evropski parlament ga je letos razglasil za državljana Evrope, skupaj s Kristino Modic, predsednico združenja za bolnike z limfomom. V obrazložitvi je zapisano, da ju nagrajujejo za vseevropski napredek zdravljenja bolnikov z rakom. Zagnala sta kampanjo Daj se na seznam, ki je prinesla v nacionalni register štiri tisoč novih darovalcev krvotvornih matičnih celic, in bila gonilna sila pri zbiranju denarja za aparature za novo celično CAR-T terapijo. »Ne računam na nagrade, prej na težave,« se malce trpko pošali nagrajenec, ki razume nagrado kot potrditev, da dela prav, koristi od nagrade pa imajo bolniki, kar je najbolj pomembno, je dejal. Reševanje problemov in odpravljanje težav mu je v veselje in izziv. Tudi v javnosti, ne le v zasebnem življenju, govori brez dlake na jeziku, zato ga morda kdo gleda postrani. A odkar je medijsko izpostavljen, se mu odpirajo vrata, pred katerimi je prej nemočno stal.

Zdravnik Samo Zver: Zanima me bolnik, ne izguba

V času epidemije druge bolezni ne mirujejo, opozarja že od začetka razsajanja novega koronavirusa. Covid je po njegovih besedah »bolezen za zraven, ki zahteva v zdravstvu nečloveške napore, prenašali pa jih bomo, dokler jih bomo mogli«. Zver je kljub svojemu znanju in položaju skromen, poudarja, da je vsak zaposleni v verigi procesa zdravljenja enakovreden. Ni se mu težko izpostaviti za malega človeka, za sodelavce, predvsem pa za bolnike, za katere ugotavlja, da so pogosto potisnjeni na rob družbe. Po vzoru družinam prijaznega podjetja bi bilo treba ustanoviti tudi rakavim bolnikom prijazno podjetje, ugotavlja, in tako bolnike, ki so jim v bolnišnicah rešili življenje, vrniti v aktivno družbo. Morda bo to njegov naslednji projekt.