Z ekipnim duhom branijo novinarsko profesionalnost

Ko je vlada Janeza Janše začela vojno z mediji, je bila njena prva tarča Slovenska tiskovna agencija (STA). Vladno obleganje STA, ko ji je odrekala zakonsko določena sredstva za njeno financiranje, je trajalo več kot tristo dni. Toda približno stoglavo uredništvo STA, danes sicer zdesetkano, se ni zlomilo, saj ga krasi ekipni duh, na kar vlada ni računala. Kljubovanje političnim pritiskom in vztrajanje pri profesionalnih novinarskih standardih sta uredništvu STA prinesli nominacijo za Delovo osebnost leta.

Odgovorna urednica ves čas vladnega obleganja STA je bila izkušena »esteajevka« Barbara Štrukelj, ki na agenciji, ki predstavlja hrbtenico slovenskega novinarstva, službuje že od začetka. Prejšnji teden je uredniško taktirko od nje prevzel Aljoša Rehar, ki je na izrekanju članov uredništva dobil 98,5-odstotno podporo, ker je še empirična potrditev ekipnega duha, ki vlada v agenciji.

»Vzdržljivost je ena ključnih komponent, da smo se prebili skozi to leto, vzdržali in se nismo predali malodušju. Vzdržljivost pa izvira iz medsebojne povezanosti, veliko se pogovarjamo, tudi o slabih plateh in jih poskušamo reševati. To je ključno, da smo obstali v takem stanju, kot smo,« najpomembnejšo lastnost novinarskega kolektiva poudari Štrukljeva.

»Ekipni duh tukaj je neverjeten že desetletja. Že med prvo Janševo vlado, ko smo doživljali pritiske, smo pokazali veliko enotnost in povezanost celotnega kolektiva v zavzemanju za profesionalnost,« pa pove urednik zunanjepolitične redakcije Mihael Šuštaršič. In doda: »Želimo hoditi v službo in delati po profesionalnih standardih. Ne zdaj za tega, zdaj za onega. Mi smo agencija, nepristransko navajamo dejstva.«

»Naša naloga in odgovornost je, da še naprej pripravljamo profesionalne in kakovostne vsebine. To je ključno poslanstvo nacionalne tiskovne agencije, ki je zaradi vsega dogajanja precej poškodovana. Ni pa nepovratno poškodovana,« je prepričana Štrukljeva, ki priznava, da se trenutno ukvarjajo s sanacijo razmer. Med njimi je absolutno prednostna kadrovska zapolnitev izpraznjenih mest, ki so nastala po odhodu številnih sodelavcev, ki so zaradi negotovih razmer zapustili agencijo, nekateri celo novinarstvo.

Novi odgovorni urednik Aljoša Rehar, ki pa nikakor ni novinec na STA, meni, da bodo za kadrovsko sanacijo v uredništvih potrebovali več mesecev. Šuštaršič iz izkušenj pove, da usposabljanje agencijskega novinarja traja približno eno leto: »Treba se je z njim ukvarjati, ga preverjati. Vsaj pol leta traja, da je njegov prispevek večji od energije, ki je vložena vanj.«

»Delo na segmentih, kot je, denimo, zdravstvo ali politika, je zelo odvisno od virov, ki jih ima novinar, zato je usposabljanje bistveno daljše. Da pa bo novinar prinesel informacije ali ekskluzive, traja bistveno dlje,« pa doda še ena izkušena esteajevka Mojca Zorko, urednica notranjepolitične redakcije. Stanje je po njeno povratno, a kar so postavljali zadnjih deset let, se je v enem letu razblinilo v prah. »Zadnje leto ni bilo hec, če je kdo mislil, da se heca, meni ni bilo smešno,« izpostavi. STA je po njeno skupinski projekt: »Na STA ni zvezd, smo novinarji, ki se podpisujemo s kraticami.«

Čeprav je bila naposled novembra podpisana pogodba z Ukomom o financiranju do konca tega leta, skrbi še ni konec. »Z bojaznijo pričakujemo novo pogodbo za leto 2022,« pravi Rehar. Pogodba za prihodnje leto bi morala biti sklenjena do konca meseca, a je še cel kup neznank. »Načrti so odvisni od tega, kaj želi država z nami početi. Tukaj se bo odprla spet nova fronta in tega se bojimo. Pred nami je negotovost, ne vemo, ali je vprašanje financiranja STA rešeno ali samo preloženo,« se sprašuje Šuštaršič, ki dodaja, da pa vendarle v kolektivu ni več takšne zakrčenosti, kot je vladala še prejšnji mesec.

»Zagotovo zdaj gledamo v prihodnost bolj optimistično kot pred nekaj meseci, a smo realisti. Zavedamo se, da nič ni zagotovljenega. Hkrati pa lažje pričakujemo težave, ker smo sami sebi dokazali, da lahko preživimo zelo težke čase,« je optimističen Rehar, ki tudi upa, da bodo lahko uresničili tržne in razvojno-tehnološke projekte, ki so bili zaradi boja za preživetje zamrznjeni.