S trudom in pogumom se da marsikaj doseči

Julija letos tik pred odprtjem Pelješkega mostu je bil Marjan Pipenbaher na Hrvaškem prava medijska zvezda. Prav on je namreč projektiral impozantni most, ki je povezal celotno hrvaško ozemlje in velja za enega največjih sodobnih inženirskih dosežkov v Evropi. Skoraj poltretji kilometer dolgi most s poševnimi zategami ni le gradbeni dosežek, ampak je pomemben tudi za številne Slovence, ki radi dopustujejo v južni Dalmaciji.

Deseterica po izboru uredništva

S to pridobitvijo, ki jo je že prečkalo več kot milijon vozil, se je namreč pot iz Zagreba do Dubrovnika skrajšala za dve uri, prav tako pa ni več treba prečkati meje z Bosno in Hercegovino. Tudi Pipenbaher je zadovoljen, da so to sodobno in inovativno konstrukcijo uspešno zgradili ter da so odprli most, ki spada med pet največjih mostov v Evropi, zgrajenih v 21. stoletju. »Posebnost tega mostu je globoko temeljenje, saj so 130 metrov dolgi piloti trenutno najdaljši zabiti piloti na svetu,« pojasnjuje. Priznava, da so za tako obsežen projekt pomembni znanje in izkušnje, a tudi pogum. Dodaja, da to velja za vsa področja, še posebej za tako majhno državo, kot je Slovenija.

»Veliki projekti so velika skrb,« pravi Pipanbaher. Sam občutek, ko čez most zapelje prvo vozilo, pa je po njegovih besedah dober. Dodaja, da so mostovi najbolj ranljivi med gradnjo in da je to najbolj zahteven del projekta. Ko je gradnja končana, je namreč stabilnost mosta veliko večja kot takrat, ko vsak pilon stoji zase.

Več priznanj

Več kot pol milijarde evrov vreden most pri južnih sosedih pa ni edini projekt, pod katerega se je v svoji dolgoletni karieri podpisal večkrat nagrajeni slovenski gradbeni inženir. Projektiral je namreč več kot 200 mostov v Sloveniji in v tujini. Najbolj znan je nedvomno viadukt Črni Kal, v njegovo zbirko pa med drugim sodijo še most Millenium v Podgorici, železniški viadukt v Izraelu, most Nissibi v Turčiji in viadukt Menar v Alžiriji. Za dosedanje delo je Pipenbaher tako novembra letos prejel tudi nagrado za inženirsko odličnost, kar je najvišje strokovno priznanje inženirske zbornice. »Marjan Pipenbaher je s svojim delom zgled in motiv za generacije mlajših inženirjev ter velik promotor slovenskega znanja na področju gradbenega inženirstva,« so zapisali ob podelitvi.

Že pred tem pa mu je hrvaška inženirska zbornica za Most na Pelješac podelila nagrado kolos za izjemne strokovne dosežke. Pojasnili so, da je Pelješki most z dimenzijami, zasnovo, zahtevnostjo projekta in gradnje daleč največji in najkompleksnejši gradbeni projekt na Hrvaškem: »Hkrati lahko govorimo o projektu stoletja, ki je v evropskem merilu eden od petih največjih in najprivlačnejših mostov 21. stoletja.« To nista edini nagradi, ki ju je prejel letos. Predsednik Borut Pahor mu je avgusta podelil srebrni red za zasluge za dosežke pri oblikovanju in konstrukciji mostov, mariborska univerza pa mesec dni za tem častni doktorat.

Novi projekti

Pipenbaher je skupaj z Viktorjem Markljem ustanovitelj inženirskega biroja Ponting in direktor projektantskega razvojnega podjetja Pipenbaher Consulting Engineers, že leta je tudi predavatelj na mariborski fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, svoje znanje pa z občinstvom pogosto deli tudi v tujini.

A čeprav je za Pipenbaherjem skoraj desetletni projekt, mu izzivov ne zmanjka. Trenutno se ukvarja s projektoma v okviru gradnje drugega tira, in sicer 416 metrov dolgim viaduktom Gabrovica in 630 metrov dolgim viaduktom Vinjan. Njegova ekipa pa je nedavno zmagala tudi na natečaju za most za pešce čez Krko na načrtovani novomeški zahodni obvoznici.

Inženir iz Slovenske Bistrice je kot predavatelj kritičen do slovenskega izobraževalnega sistema, ki le producira na tisoče diplomantov. Po njegovih besedah je treba mlade poskušati navdušiti za bodoči poklic in jih prepričati, da se je vredno truditi. »S talentom in trudom se da marsikaj doseči,« pravi. Ker veliko dela v tujini, z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Evropa začela tehnološko preveč zaostajati za ZDA in Azijo.