Neomejen dostop | že od 9,99€
Dobitnika prestižnega financiranja Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene raziskovalce (Advanced Grant) za leto 2021 sta profesorja na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani - astrofizičarka prof. dr. Maruša Bradač in matematik in akademik prof. dr. Franc Forstnerič, kar je tudi prvi slovenski ERC projekt na področju matematike.
»To sta že sedmi in osmi ERC projekt sodelavcev fakultete oziroma tretji in četrti ERC projekt, ki jih v celoti vodimo na fakulteti, kar nas postavlja na zemljevid najboljših v Evropi,« je povedal dekan fakultete prof. dr. Tomaž Košir. Dodal je, da je financiranje »vsekakor velika potrditev, da imamo vrhunske raziskovalce in da nam uspeva ohranjati tudi ustrezne pogoje za sobivanje ambicij po kakovostnem pedagoškem delu in mednarodni raziskovalni odličnosti - oboje pa želimo prenašati na mlade«.
Raziskovalcem je čestital tudi rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič: »Ponosen sem, da slovenska znanost riše zemljevid prebojnih uspehov v evropskem prostoru in še posebej me veseli, da je pri tem Univerza v Ljubljani tako uspešna. Maruša Bradač je že četrta raziskovalka naše univerze, ki ji je uspelo pridobiti prestižni ERC projekt in druga prejemnica takšnega projekta s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Leta 2011 je namreč sploh prvi slovenski ERC projekt pridobila raziskovalka s področja meteorologije prof. dr. Nedjeljka Žagar. To dokazuje, da so ženske v slovenski znanosti izjemno uspešne in močno prihajajo v ospredje tudi na področju naravoslovnih in tehničnih znanosti.«
Prof. dr. Maruša Bradač, astrofizičarka, je dobitnica ERC projekta z naslovom Firstlight, ki obsega 2.086.250 evrov za obdobje naslednjih 5 let. »S projektom Firstlight (prva svetloba) bom moj raziskovalni pogled usmerila daleč v zgodovino vesolja, v čas nastanka prvih zvezd in galaksij. Pri tem bom uporabila podatke, ki jih bo moja skupina pridobila s teleskopom James Webb, saj smo v tej skupini razvili enega od najpomembnejših znanstvenih instrumentov na teleskopu, in sicer kamero NIRISS. S temi podatki bom preučevala obdobje temnega veka, ko so prve galaksije ionizirale neutralni vodik in spremenile vesolje iz neprepustnega v prozornega za vidno svetlobo,« je projekt opisala prof. Bradač, ki je do nedavnega delovala kot profesorica na Univerzi v Kaliforniji Davis v ZDA.
Glavna tema raziskav Dr. Maruše Bradač so prve galaksije v vesolju. S tem poskuša odgovoriti na vprašanje, kako so galaksije, med drugimi tudi naša Galaksija, nastale. Preučevanje tudi sestavo vesolja, njena posebnost pa so meritve lastnosti temne snovi, ki sestavlja kar četrtino vesolja. Kot pojasnjujejo na fakulteti, je ERC projekt prof. Maruši Bradač omogočil uspešno nadaljevanje kariere in selitev v Slovenijo. »Vrnila se je na mesto, kjer se je njena študijska in raziskovalna pot začela – na Fakulteto za matematiko in fiziko v Ljubljani. Tukaj bo ustanovila raziskovalno skupino, sodeluje pa tudi s sodelavci iz Italije, ZDA in Kanade. Projekt bo omogočil vzpostavitev mednarodne raziskovalne ekipe na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Gre ne zgolj samo za pomemben projekt za Univerzo v Ljubljani, pač pa tudi za vodilno vlogo in vpetost slovenske raziskovalke v izjemno obsežne, prelomne raziskave, ki bodo korenito spremenile naše razumevanje vesolja in človeštvu pomagale odgovoriti na vprašanje, od kod prihajamo in kje v vesolju je še mogoče živeti.«
Bistveni cilj projekta je razvoj novih metod in dognanj s področja Oka mnogoterosti in splošneje usmerjenih holomorfnih sistemov, ki bodo vodile do obstoja rešitev vrste pomembnih problemov v kompleksni analizi in geometriji ter sorodnih področjih. Projekt bo omogočil nadaljnje poglobljeno sodelovanje z uveljavljenimi raziskovalci iz tujine in organizacijo letnih mednarodnih konferenc s tega področja v Sloveniji.
»Na osnovi vrste prebojnih raziskav je Forstnerič leta 2009 v literaturo uvedel nov razred kompleksnih mnogoterosti, t.i. Oka mnogoterosti, katerih bistvena lastnost je, da dopuščajo obilico holomorfnih preslikav z afinih kompleksnih mnogoterosti. Njihova kompleksna struktura je torej maksimalno fleksibilna, kar je v nasprotju z lastnostmi velike večine kompleksnih mnogoterosti, pri katerih prevladujejo rigidnostne lastnosti. Laično povedano gre za dihotomijo med rezultati o obstoju rešitev določenih problemov v kompleksni geometriji (fleksibilnost) in njihovem neobstoju (rigidnost),« so pojasnili na FMF. To je vodilo v pomemben razvoj področja v zadnjem desetletju in na tej osnovi je leta 2020 Ameriško matematično združenje uvedlo novo podpodročje »Oka principle and Oka manifolds« v klasifikacijo matematičnih področij.
Forstnerič je diplomiral iz matematike na Univerzi v Ljubljani in doktoriral iz matematike na Univerzi Washington v Seattlu, ZDA. Raziskuje na področjih kompleksne analize, geometrije in teorije minimalnih ploskev. Po daljšem bivanju na več institucijah v tujini je od leta 1996 redni profesor matematike na FMF UL in od leta 1999 član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer trenutno opravlja funkcijo glavnega tajnika. Forstnerič je uvedel pomembne nove metode na različnih področjih raziskav v kompleksni analizi in je objavil vrsto del v najuglednejših matematičnih revijah. Leta 2019 je prejel prestižno mednarodno nagrado »Stefan Bergman Prize« od ameriškega matematičnega združenja.
Forstnerič je uvedel pomembne nove metode na različnih področjih raziskav v kompleksni analizi in je objavil vrsto del v najuglednejših matematičnih revijah. Leta 2019 je prejel prestižno mednarodno nagrado »Stefan Bergman Prize« od ameriškega matematičnega združenja.
»Zgodovina Evrope v času hladne vojne je drugačna, če jo opazujemo z obmejnega prostora Alpe-Jadran, kot pa če nanjo gledamo z vrha berlinskega zidu. Prepletenost ljudi, prehodnost izkušenj in vsakodnevnih gospodarskih izmenjav, ki so kljub mednarodnemu političnemu nihanju zaznamovale obdobje po drugi svetovni vojni dalje, nam govorijo o povezanosti prostora preko državnih meja. Projekt »Odprte meje« (Open Borders) ima namen preučiti mnogotere oblike povezovanja, ki so zaznamovale vsakdan območja Alpe-Jadran. Na tak način želi opozoriti na potrebo po razumevanju preteklosti evropske celine, ki presega črnobele razlage o dihotomski delitvi na Vzhod in Zahod ter ponuditi bolj razvejano sliko Evrope od konca druge svetovne vojne do danes,« so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
»Veseli me, da bom lahko s svojim projektom pripomogel k poglabljanju in širjenju pestrejše podobe evropske preteklosti in spomnil domačo ter mednarodno javnost, da je obstajal čas in prostor, kot je bilo območje Alpe-Jadran v času hladne vojne, ko so države, družbe in posamezniki medsebojno uspeli sodelovati kljub različnim političnim, vojaškim, gospodarskim in družbenim modelom. S tem opozorilom vsebina Odprte meje presega zgolj okvir raziskovalnega projekta in ponuja alternativni model družbi zaprtosti, konfliktov in napetosti,« je ob prejemu ERC projekta dejal izr. prof. dr. Borut Klabjan.
»Izredna rast znanstveno-raziskovalne odličnosti ZRS Koper, sledeč znanstveni produkciji, številnim mednarodno odmevnim objavam in uspehu pri pridobivanju mednarodnih raziskovalnih projektov v zadnjih letih, je s pridobljenim ERC projektom posebej potrjena in nagrajena. Kot prvi in edini javni raziskovalni zavod izven Ljubljane smo uspeli pridobiti ERC projekt kar daje ZRS Koper še dodatno potrditev v nacionalnem in mednarodnem raziskovalnem prostoru,« je ob tem povedal prof. dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper in čestital vsem dobitnikom ERC projektov.
Evropska unija je leta 2007 ustanovila Evropski raziskovalni svet (European Research Council - ERC) kot prvo evropsko institucijo za financiranje vrhunskih pionirskih raziskav z vseh znanstvenih področij brez vnaprej določenih prioritet. Spodbuja delovanje že uveljavljenih vrhunskih raziskovalcev in raziskovalk, kot tudi skrbi za rast prihodnje generacije raziskovalcev v Evropi. Pri izboru projektov in podeljevanju finančnih sredstev sledi edino kriteriju znanstveni odličnosti. Do začetka Obzorja Evropa je Evropski raziskovalni svet financiral že več kot 12.000 vrhunskih raziskovalcev in raziskovalk na različnih stopnjah njihove kariere in več kot 75.000 doktorskih študentov, podoktorskih raziskovalcev in drugih sodelavcev v njihovih raziskovalnih skupinah.
ERC vsako leto izbere in financira najbolj kreativne raziskovalce in raziskovalke ne glede na njihovo nacionalnost ali starost, da realizirajo svoje projekte v Evropi. Ponuja štiri dolgoročne in finančno bogate sheme raziskovalnih projektov: ERC projekt za začetek samostojne raziskovalne poti (Starting Grant), ERC projekt za utrditev samostojne raziskovalne poti (Consolidator Grant), ERC projekt za uveljavljene raziskovalce (Advanced Grant) in ERC projekt za sinergijo raziskav (Synergy Grant).
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji