Radiofarmacevti zdravila pripravijo tik pred uporabo

Ko so aprila letos na oddelku za nuklearno medicino ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra naredili velik korak naprej z uvedbo ciljanega radionuklidnega zdravljenja bolnikov z na kastracijo odpornim rakom prostate, je bilo v sporočilu za javnost izrecno poudarjeno, da je ta uspeh plod multidisciplinarne skupine strokovnjakov. Med vsemi drugimi profili je bil omenjen tudi posebno velik prispevek radiofarmacevtov.

Kdo sploh so radiofarmacevti in v čem se njihovo delo razlikuje od siceršnjega farmacevtskega dela, smo vprašali doc. dr. Petro Kolenc, mag. farm., ki je bila del omenjene skupine strokovnjakov. »Radiofarmacevti smo v osnovi farmacevti, ki po končani fakulteti s specialističnim študijem pridobimo naziv radiofarmacevta. Ko sem sama zaključila študij, omenjene specializacije v Sloveniji še ni bilo, zato smo se izobraževali v posebnem evropskem programu, zdaj pa imamo že približno 15 let uradno specializacijo iz radiofarmacije tudi pri nas.«

Sogovornica pove, da se radiofarmacevti ukvarjajo z radioaktivnimi zdravili oziroma radiofarmaki. »Radioaktivna komponenta je rdeča nit in ključna lastnost zdravil, s katerimi delamo, in vpliva še na vse druge razlike v primerjavi s klasičnim zdravilom. Pri radiofarmakih imamo neradioaktivno komponento, na katero vežemo radioaktivno komponento. To delamo v naši radiofarmacevtski lekarni, značilno pa je, da radiofarmake izdelamo zgolj nekaj minut ali ur pred aplikacijo zdravila pacientu. Zdravila pripravimo tik pred uporabo, ker ima večina radioaktivnih snovi, s katerimi delamo, zelo kratko razpolovno dobo.

Vsestranska dodatna zaščita

Ker delajo z znatno radioaktivnostjo, je vzdolž celotnega delovnega procesa zelo pomembna zaščita. Delajo v posebnih komorah, identičnih tistim, v katerih se pripravljajo zdravila za onkološke bolnike oziroma zdravila, ki so namenjena za aplikacijo neposredno v žilo. Prostori morajo biti zasnovani tako, da omogočajo aseptično pripravo, njihova oblačila sterilna. Seveda sta obvezni del opreme tudi obrazna maska ter v določenih primerih svinčeni predpasnik, med osebjem in zdravili pa je še svinčena stena ali svinčeno steklo. Za dodatno zaščito je vsaka steklenička, v kateri je radioaktivna snov, v svinčenem vsebniku. Posledično delajo »na slepo«, saj svinčena zaščita onemogoča dober pogled na stekleničke.

Pomembna je tudi hitrost

»Zelo hitro se moramo navaditi na časovno komponento dela, stalnega preračunavanja radioaktivnosti, poleg tega pa moramo vse delati zelo hitro ter hkrati tudi ves čas vzdrževati razdaljo od vira sevanja. Delamo v nadzorovanem območju ionizirajočega sevanja. Na telesu in še dodatno na prstih imamo dozimetre, s katerimi spremljamo prejeto dozo sevanja, saj ves čas delamo s precej visoko radioaktivnostjo. Zelo pomembno je, da upoštevamo vse predpise, saj je samo tako ogroženost nizka,« pojasni doc. dr. Kolenc in doda, da ko dobijo novega sodelavca, ga nikoli ne spustijo takoj k delu z radioaktivnimi snovmi, ampak se najprej nauči vseh postopkov pri delu z raztopinami, ki niso radioaktivne.

Šele ko dodobra obvlada vse postopke z neradioaktivnimi snovmi in pridobi ustrezno hitrost, ga pripustijo v realni delovni proces, kjer dela z radioaktivnimi komponentami, saj bi ga v nasprotnem preveč izpostavljali sevanju, kar je v nasprotju s tako imenovanimi ALARA (ang. as low as reasonable achiavable) principom.

Največ radiofarmakov je za diagnostične preiskave

Kot pravi doc. dr. Kolenc, v njihovi lekarni vsakodnevno izdelajo največ radiofarmakov, označenih s sevalcem gama (tehnecijem-99m), ter radiofarmakov, označenih z galijem-68, ki je pozitronski sevalec, se pravi, da prvega uporabljajo pri pripravi radiofarmakov, namenjenih klasičnim nuklearno-medicinskim preiskavam, z uporabo gamakamere, drugega pa za novejše preiskave s PET/CT. Sedanje kapacitete jim omogočajo, da enkrat na teden pripravljajo radiofarmake, označene z beta sevalcem lutecijem-177, ki se uporabljajo za terapijo. Sem spada tudi na začetku omenjeni radiofarmak za ciljano radionuklidno zdravljenje bolnikov z na kastracijo odpornim rakom prostate. Poleg naštetega radioaktivno označujejo tudi krvne celice avtolognih levkocitov (če sledijo vnetjem v telesu) in eritrocitov (če hočejo odkriti vir notranje krvavitve).

Nič standardnega shranjevanja zdravil

Dodatna zanimivost in značilnost radiofarmacevtske lekarne je, da zdravil ne delajo na zalogo. Vsa zdravila pripravljajo sproti in jih morajo tudi isti dan aplicirati. »Posebnost radioktivnosti je, da sčasoma razpade in je čez nekaj časa ni več. V našem posebnem skladišču, ki je zaščiteno s svincem in hlajeno, dalj časa shranjujemo neradioaktivne komponente, na katere potem vežemo radioaktivne komponente. Te pripeljejo iz tujine in so za enkratno uporabo, kar pomeni, da radioaktivno komponento vgradimo in pacientu apliciramo isti dan, ko jo dobimo in jo v skladišču shranjujemo zelo kratek čas. Takoj, ko je dostavljena, jo začnemo procesirati. Posebnost v razpoložljivosti sta zgoraj omenjena tehnecij-99m in galij-68, ker v teh dveh primerih imamo tako imenovani radionuklidni generator. To je sistem, iz katerega lahko s posebnim postopkom pridobimo radioaktivno komponento kadarkoli. Prvi generator imamo v čistih prostorih radiofarmacevtke lekarne en teden, drugega pa do pol leta. Seveda je radioaktivnost takšnih virov sevanja zelo visoka, zato zanju uporabimo posebno, dodatno svinčeno zaščito.«

Ključna časovna usklajenost vseh sodelujočih

Pri celotnem delovnem procesu sogovornica močno izpostavi dve stvari: timsko delo in časovno usklajenost celotnega tima. »To je zelo pomembno zaradi razpada oziroma razpolovne dobe radioaktivnih snovi in vsaka neusklajenost pomeni izgubo radioaktivnosti. V praksi to lahko pomeni, da bi določeno že pripravljeno radioaktivno zdravilo namesto treh pacientov prejela samo dva ali en pacient, mi pa želimo iz vsakega pripravljenega radiofarmaka čim večji izkoristek, zlasti glede na velike potrebe po preiskavah. Krajši kot je razpolovni čas, boljša mora biti usklajenost. Pri delu z galijem-68 denimo, ki ga uporabljamo za diagnostične preiskave PET/CT ter kot del obvezne diagnostike pred ciljanim radionuklidnim zdravljenjem bolnikov z na kastracijo odpornim rakom prostate, smo usklajeni do minute in natanko vemo, kateri del celotnega postopka mora biti opravljen ob katerem času. Timsko delo nas spremlja povsod, tako na ravni naše lekarne kot tudi na ravni klinike in širše. Vedno se usklajujemo in dogovarjamo, da ne delamo po svojem urniku, ampak po timskem. Timsko delo je danes pravzaprav neizogibno v sodobnem delu,« poudarja doc. dr. Kolenc.

In za konec poudari še veliko potrebo po tem, da bi tudi Slovenija končno kot zadnja v EU dobila svoj ciklotron in center PET. Tega bi zelo potrebovali oziroma bi bil kar nujen, saj bi z njim naši bolniki dobili dostop do celotne palete zdravil, predvsem diagnostičnih radiofarmakov, še posebno tistih, ki imajo zelo kratek razpolovni čas. Teh prav zaradi kratke razpolovne dobe zdaj ne moremo uvažati, obenem pa to tudi pomeni, da zaradi njihovega pomanjkanja vrste diagnostičnih preiskav bolnikom še ne morejo dati.