Neomejen dostop | že od 9,99€
Za ohranjanje in krepitev zdravja je nujna tudi zadostna telesna aktivnost. Vsak pa naj se ukvarja s tako aktivnostjo, ki ga veseli in mu ni v breme.
Če se premalo gibamo, je to za zdravje škodljivo. In kot so ob majskem svetovnem dnevu gibanja poudarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je nezadostna telesna aktivnost eden od vodilnih dejavnikov tveganja za umrljivost zaradi nenalezljivih bolezni.
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je za ohranjanje zdravja odraslih potrebnih najmanj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti na teden ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden oziroma ustrezna kombinacija obeh. Za odrasle je še priporočljivo, da najmanj dvakrat na teden izvajajo vaje za mišično moč in vzdržljivost.
Naj spomnimo, da je letošnji svetovni dan zdravja potekal pod sloganom Naš planet, naše zdravje, pri čemer so še posebej izpostavili pomembnost čistih neoporečnih voda, zraka in hrane za človeštvo, hkrati pa opozorili še na globalne okoljske grožnje in ukrepanje na tem področju. Svet se spopada z vse večjo smrtnostjo zaradi okoljskih dejavnikov, povečujejo pa se tudi bolezni, kot so rak, srčno-žilna obolenja in astma. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije je več kot 13 milijonov smrti po svetu vsako leto posledica okoljskih vzrokov, ki bi se jim bilo mogoče izogniti.
Na območni enoti NIJZ v Murski Soboti so ozaveščanje o pomembnosti telesne dejavnosti povezali z zavedanjem o pomembnosti zdravega naravnega okolja. Tako so pripravili akcijo promocije telesne dejavnosti v okviru njihove tradicionalne akcije Zgeni.se. Prebivalce so s predlogom osmih lokacij povabili, naj gredo v naravo in pri tem poleg telesne dejavnosti pomislijo tudi na skrb za okolje.
Tudi v pred kratkim objavljeni spomladanski raziskavi Eurobarometer so Slovenke in Slovenci na prvo mesto političnih prioritet, na katere bi se moral osredotočiti evropski parlament, postavili javno zdravje (44 odstotkov). Sledijo mu boj proti revščini in socialni izključenosti (41 odstotkov) ter nadalje demokracija, pravna država, podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest (vsaka po 33 odstotkov).
Kako skrb za okolje in zdravje lahko postane prednostna naloga celotne družbe ter kako aktivirati najširše množice? Odlični aktivatorji, po katerih se zgledujejo vse generacije, so tudi športniki.
Športniki odmore med tekmovanji izkoristijo za svoj počitek, regeneracijo, treninge ter seveda tudi za ozaveščanje ljudi s sodelovanjem v številnih družbeno odgovornih projektih. Tako so, na primer, sredi junija člani slovenske reprezentance v športnem plezanju skupaj s Planinsko zvezo Slovenije in njihovim generalnim sponzorjem, Prvo Osebno zavarovalnico, že drugo leto zapored pomagali čistiti pohodniške in planinske poti ter s tem pomagati k ohranjanju neokrnjene narave dela Triglavskega narodnega parka – tokrat v dolini Tamar. Hkrati so športniki želeli s svojim zgledom vplivati na mlajše generacije.
Šport namreč povezuje vse generacije, svojega vpliva na družbo se zavedajo tudi športniki sami – in v Sloveniji imajo številne vrhunske športnike, ki so globalno prepoznavni. Športniki so tudi odlični ambasadorji naše države in turizma. Poleg tega so številnim, ne samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu, tudi odlični vzorniki za zdravo in aktivno življenje.
Z vlaganjem v šport številna podjetja vračajo družbi, glavno merilo pri izbiri športa in športnikov pa je skladnost z njihovimi vrednotami in strategijo. Po drugi strani pa športniki svojim podpornikom vračajo ne samo z vrhunskimi rezultati, ampak tudi z aktivnim sodelovanjem v številnih družbeno odgovornih in trajnostnih projektih. Z globalno prepoznavnimi športniki, kot so Janja Garnbret, Primož Roglič, Tadej Pogačar, Luka Dončić in drugi, ki razveseljujejo športne navdušence po svetu, sodeluje tudi Slovenska turistična organizacija.
Za športne plezalce je narava njihov pomemben partner za treninge, saj ti v zadnjem obdobju pogosto potekajo na naravnih plezalnih stenah.
»Ker naša ekipa v prostem času prav v naravi najde najbolj kakovostno sprostitev, sta bila rekreacija in čiščenje planinskih poti v Julijskih Alpah zares čudovita izkušnja. Za idejo smo hvaležni našemu generalnemu sponzorju, s katerim gojimo vzajemne vrednote, hkrati pa nas že peto leto podpira na poti proti načrtovanim ciljem,« so se strinjali Janja Garnbret, Luka Potočar, Mia Krampl, Anže Peharc in celotna ekipa najboljših slovenskih plezalk in plezalcev.
»S plezalkami in plezalci, ki najbolje simbolizirajo sožitje z vrhovi, smo v čiščenju planinskih poti že drugo leto zapored združili moči tudi vsi zaposleni. S tako akcijo pozivamo tudi vsakega posameznika, da uživa in se rekreira v slovenski naravi, hkrati pa, da je do nje odgovoren in ji vrača. Naj ostane na vrhovih lepo,« so še dodali v Prvi Osebni zavarovalnici.
V akciji čiščenja planinskih poti s športniki je sodeloval tudi direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park dr. Tit Potočnik, ki je poudaril, da se s takšnimi dogodki s skupnimi močmi pripomore k ozaveščanju javnosti in ohranjanju okolja. Dodatne prednosti pa prinaša sodelovanje s športniki, ki so s svojimi športnimi uspehi pomemben zgled, posredno pa mlade učijo ustreznega odnosa do okolja.
Najuspešnejša slovenska športna plezalka Janja Garnbret, zlata olimpijska in že trikrat slovenska športnica leta po izboru športnih novinarjev, je ikona športne panoge. Je tista športnica, ki dokazuje, da pride uspeh s trdim delom in pravo podporo. Na prvi letošnji tekmi v težavnosti konec junija v Innsbrucku je pokosila s konkurenco in z nasmehom po koncu tekme sporočila, da so ji težave na poti izziv in ko jih premaga, je toliko bolj navdušena. V soboto pa je v Villarsu v Švici osvojila svojo še 34. zmago v svetovnem pokalu, 20. v težavnosti, s čimer je izboljšala svoj prejšnji mejnik. Triindvajsetletna Korošica je navdih za mlajše generacije, da sledijo željam in vztrajajo. Drugim Slovencem se v Švici ni izšlo po željah, sta pa z nastopoma v Innsbrucku tudi Luka Potočar in Vita Lukan pokazala, da sta v odlični in konstantni formi ter da so stopničke za njiju vedno zelo blizu. V dobri formi in ob podpori slovenskega občinstva na dobre rezultate merijo tudi drugi tekmovalci v težavnostnem plezanju.
Letos so osredotočeni na avgustovsko evropsko prvenstvo v Münchnu. Potem pa še na tekmo Svetovnega pokala v športnem plezanju, v disciplini težavnost, na slovenskih tleh, ki bo tokrat prvič potekala v Kopru med 2. in 3. septembrom. Generalni sponzor dogodka, Prva Osebna zavarovalnica, pa bo, kot napoveduje, obiskovalcem omogočila pridobiti brezplačne vstopnice. Z omenjeno tekmo v Kopru se podaljšuje tradicija tekmovanj v Sloveniji, skladno s katero je med letoma 1996 in 2021 Kranj pripravil 25 tekmovanj svetovnega pokala.
Po novem pa bo od 9. do 11. septembra v Edinburghu na Škotskem še svetovni pokal v športnem plezanju v disciplinah hitrost in težavnost, in sicer kot nadomestna lokacija za prvotno načrtovano tekmovanje svetovnega pokala v Wujiangu na Kitajskem.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji