Številne prednosti elektronskega predpisovanja zdravil

Digitalizacija v zdravstvu omogoča učinkovitejše delo, hkrati pa zmanjšuje možnost napak. Za učinkovitejše delo, optimizacijo in racionalizacijo procesov, zmanjšanje administrativnih ovir, poenotenje informacijskih sistemov na nacionalni ravni in povezovanje deležnikov, ki sodelujejo v sistemu upravljanja in preskrbe z zdravili, da bi zmanjšali težave zaradi pomanjkanja zdravil, so se zavzeli tudi na nedavnem srečanju Društva ekonomistov v zdravstvu.

Spremljanje porabe zdravil je eden pomembnejših segmentov javnega zdravja, katerega najširši cilj je preprečevanje bolezni, podaljševanje življenja ter varovanje in izboljševanje zdravja. To je zapisano v publikaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o porabi ambulantno predpisanih zdravil, predpisanih na zelene in bele recepte v Sloveniji leta 2020, kamor so vključili tudi porabo zdravil za izvajanje programa cepljenja v Sloveniji leta 2020.

Zdravstveni podatki razdrobljeni kot v labirintu

Poraba ambulantno predpisanih zdravil

Spremljanje porabe zdravil pripomore k odgovornejšemu predpisovanju in uporabi zdravil ter pri načrtovanju in spremljanju sistema zdravstvenega varstva, je še zapisano v omenjeni publikaciji NIJZ. »Spremljanje in analiziranje podatkov o porabi zdravil je podlaga za spremljanje in načrtovanje sistema zdravstvenega varstva. Pomembno je tudi z ekonomskega vidika, saj je strošek zdravil eden večjih neposrednih medicinskih stroškov.«

Po podatkih NIJZ je bilo leta 2020 predpisanih skoraj 18,9 milijona receptov za ambulantno predpisana zdravila v vrednosti 568 milijonov evrov, od tega 97,7 odstotka zelenih receptov ter 2,3 odstotka belih receptov. Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju prejel devet receptov s predpisanimi zdravili v skupni vrednosti 271 evrov. Največ receptov je bilo leta 2020 predpisanih za bolezni srca in ožilja (27,1 odstotka vseh receptov), za zdravila z delovanjem na živčevje (19 odstotkov vseh receptov) ter zdravila za bolezni prebavil in presnove (14,5 odstotka vseh receptov). V Sloveniji je bilo izdanih povprečno 9016 receptov na 1000 prebivalcev.

Kaj pa bolnišnice?

Strošek zdravil je eden izmed večjih neposrednih medicinskih stroškov, po drugi strani pa je treba skrbeti tudi za varnost pacientov, k čemur pripomore elektronsko predpisovanje zdravil. Slovensko podjetje Better je razvilo rešitev Better Meds, ki je namenjena digitalizaciji procesov predpisovanja, usklajevanja in dajanja zdravil v bolnišnicah. Roko Malkoč, direktor produkta za elektronsko predpisovanje zdravil Better Meds, pojasnjuje, da so razvoj začeli za potrebe oddelkov intenzivne nege, kar jih je prisililo, da so se lotili najbolj zapletenih scenarijev pri zdravljenju z zdravili (kar intenzivna nega praviloma je) in ob tem namenili veliko časa tudi uporabniški izkušnji.

Rešitev Better Meds zagotavlja večjo varnost pacientov, ker ni kontraindikacij zdravil, lahko prepreči morebitne neželene učinke, zamude pri jemanju ali zamenjavo zdravil, pravi Roko Malkoč. FOTO: Osebni arhiv

»Naša rešitev je tudi v Angliji znana kot tista z najboljšo uporabniško izkušnjo. Druga pomembna razlika je naš odnos do interoperabilnosti. Podpiramo standarde in procese, ki omogočajo, da zdravstveni podatki spremljajo pacienta pri njegovi celotni zdravstveni poti. Tretja razlika je naš odnos do inovacij. Zgradili smo in še nadgrajujemo skupnost, v kateri sodelujejo zdravniki, medicinske sestre in farmacevti tako iz Velike Britanije, Slovenije kot Nove Zelandije, Avstralije in prispevajo nove ideje ter si izmenjujejo izkušnje. Četrta razlika pa je ta, da univerzam in fakultetam po svetu naš sistem brezplačno podarimo in tako širimo znanje o digitalizaciji zdravstva med študenti.«

Manj administracije, prihranek pri urah in stroških

Sogovornik pojasnjuje, da prinaša rešitev Better Meds številne prednosti – zagotavlja večjo varnost pacientov, ker ni kontraindikacij zdravil, lahko prepreči morebitne neželene učinke, na primer pri kombinacijah zdravil, prepreči zamude pri jemanju ali zamenjavo zdravil. »Rešitev zmanjšuje tudi možnost napak, ker sistem za podporo pri odločanju preverja možne interakcije med zdravili. Obenem lajša delo in izboljšuje sodelovanje med zdravstvenimi delavci, saj so vse informacije o stanju pacienta vedno in povsod na voljo vsem udeleženim v procesu zdravljenja bolnika – zdravniku, ki predpisuje zdravila, medicinskemu osebju, ki bolnikom daje zdravilo, in kliničnemu farmacevtu, ki zdravilo pripravi,« pojasnjuje Roko Malkoč. To velja tudi za najzahtevnejša okolja, kot so intenzivne enote in oddelki, kjer sistem pomaga pri predpisovanju in dajanju vseh vrst zdravil, tudi infuzij.

V Sloveniji so s sistemom za elektronsko predpisovanje zdravil prisotni na Onkološkem inštitutu na sektorju za kirurgijo ter v Kliničnem centru Ljubljana, natančneje na Pediatrični kliniki, Infekcijski kliniki, Kirurški kliniki (na oddelku za otroško kirurgijo) ter na diagnostično-terapevtskem servisu oziroma oddelkih za covid-19, eden od njih je tudi v Bolnišnici Petra Držaja. »Velikokrat od uporabnikov, medicinskega osebja v Sloveniji (in tudi v tujini), slišimo, da si dela brez Better Meds ne predstavljajo več,« pravi sogovornik in doda, da to potrjuje tudi povečano povpraševanje iz drugih klinik, kjer sistema še nimajo.

»Ko smo na ljubljanski pediatrični kliniki uvedli sistem za bolnišnično elektronsko predpisovanje, se je medicinskim sestram čas, ki so ga porabile za administrativno delo pri logistiki zdravil, skrajšal za kar 30 odstotkov,« pravi Malkoč in kot še bolj zgleden navaja naslednji primer.

»V britanski bolnišnici Wye Valley NHS Trust, ki je po številu postelj primerljiva s Splošno bolnišnico Celje, od uvedbe sistema za elektronsko predpisovanje zdravil prihranijo od 15.000 do 17.000 evrov na leto pri stroških tiskanja terapijskih listov, prihranijo več kot 800 farmacevtskih ur letno ter na teden prihranijo delovni čas dveh zdravnikov, ker zdravniškemu osebju ni treba »ročno« prepisovati zdravil s terapijskih listov na odpustna pisma. Poleg vsega rešitev za digitalno predpisovanje zdravil zmanjša tudi stroške bolnišnice za zdravila za od šest do osem odstotkov.«

Prednosti rešitve

Prednost rešitve Better Meds je tudi, da se kot sistem za predpisovanje in dajanje zdravil lahko uporablja samostojno ali pa je integriran v sistem upravljanja pacientov, če ga v bolnišnici uporabljajo. »Želimo si, da bi se sistem čim bolje prilagajal že vzpostavljenim bolnišničnim procesom in praksam. Sicer proces implementacije poteka v sedmih fazah. V prvi fazi se ustanovi projektna skupina tako na naši strani kot tudi na strani bolnišnice, ki jo največkrat sestavljajo medicinska sestra, zdravnik in farmacevt. Nato sledi priprava projektne dokumentacije in projektnega načrta, ko skupaj določimo obseg projekta, pilotni oddelek ter datum prehoda v živo. V drugi fazi z bolnišnico pripravimo popis procesov ter preslikavo procesov v stanje po implementaciji. Po opravljenih analizah procesov se lotimo prilagajanja sistema zdravstveni ustanovi, saj si želimo, da se sistem prilagodi že uveljavljenim procesom,« še pravi Malkoč.

V Veliki Britaniji vsako leto nastane 270 milijonov napak pri predpisovanju zdravil. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Zatem za fazo analize sledijo testiranje sistema in šolanje uporabnikov, ko zagotovijo, da uporabniki dobro spoznajo novo rešitev, se pri uporabi počutijo samozavestno in imajo priložnost izpostaviti vse dvome oziroma skrbi, ki bi lahko nastale ob uporabi sistema. »Ko je sistem testiran in uporabniki izšolani, projekt preide v šesto fazo, imenovano prehod v živo, kjer se začne uporaba Better Meds v dejanskem delovnem okolju. Uporabniki svoje delo nadaljujejo elektronsko, papir se umakne. Po uspešnem prehodu v živo se zgodi zadnja faza, zaključek projekta, kjer pregledamo celoten potek projekta ter zapišemo vse izkušnje in točke izboljšave, ki bi jih lahko vključili pri naslednji implementaciji.«

Zahteven prodor na britanski trg

Prodor na britanski trg pa je bil, pravi sogovornik, zahteven, saj je NHS (britanski javni zdravstveni sistem) postavil zelo visoke standarde za vstop na trg in samo najboljše rešitve, ki izpolnjujejo vse pogoje, lahko delujejo na dotičnem trgu ter bolnišnicam in kliničnim centrom zagotavljajo svoje rešitve. »Trajalo je tri leta, da smo naš sistem implementirali v prvem velikem kliničnem centru, v Univerzitetni bolnišnici v Plymouthu, ki je bolnišnica, primerljiva z UKC Maribor. Z inovativnim produktom in natančno implementacijo smo pokazali, da imamo tudi na Bettru potrebno znanje in strokovnost. S tem projektom je postala širitev lažja,« je pojasnil Roko Malkoč.

V Veliki Britaniji, ki je drugi največji zdravstveni sistem na svetu, Better Meds implementirajo v deseti klinični center. V Veliki Britaniji vsako leto nastane 270 milijonov napak pri predpisovanju zdravil. »V treh četrtinah primerov bolniku ne povzročijo škode, preostale pa imajo posledice, nekatere lahko vodijo tudi v smrt. Globalni strošek gospodarstva zaradi napak pri predpisovanju zdravil je 34 milijard evrov na leto.«

Kot je nedavno na osrednji konferenci za klinične farmacevte povedala Ann Slee, vodja sektorja za zdravila pri NHS, v Veliki Britaniji zaradi napak, povezanih z zdravili, vsak dan umre pet ljudi. Vse večji problem je tudi čezmerno predpisovanje zdravil. Glede na strategijo NHS morajo vse bolnišnice uvesti sistem za elektronsko predpisovanje zdravil do leta 2024.