Močna digitalizacija zdravstva v Nemčiji in na Otoku

Pandemija je močno pospešila digitalizacijo tudi v zdrav­stvu. Novih razsežnosti ni doseg­la le telemedicina, ampak se je v zdravstvenih sistemih okrepilo zavedanje, da digitalizacija prinaša veliko priložnosti za izboljšave in poenostavitve v delovnih procesih, ki poleg vsega pacien­tom zagotavljajo večjo varnost. Pogled v tujino pokaže, da je Slovenija na tem področju popolnoma primerljiva oziroma je lahko celo primer dobre prakse.

O razmerah v nemškem in britanskem zdravstvu z vidika digitaliziranosti smo se pogovarjali z Bjoernom Lehnhoffom in Mattom Coxom, direktorjema podružnic slovenske družbe Better v teh dveh državah. Better je vodilno svetovno podjetje na področju tehnoloških rešitev, ki ločujejo zdravstvene podatke od aplikacij, in pomemben deležnik pri oblikovanju strategij digitalizacije zdrav­stva.

Preveč kuharjev v kuhinji

Pomembno spoznanje zadnjega leta in pol v Nemčiji je, da je zdrav­stvo, ki je tam v domeni zveznih dežel in se med njimi zaradi tega celo toliko razlikuje, da ustanove za enak operativni poseg prejmejo različne zneske iz javnih financ, počasno. »Administracije je veliko in v razmerah, ko se je treba hitro odločati – takšen primer je bil covid-19 – in biti odziven, sistem ni najhitrejši. Ko gre za izmenjavo podatkov, močno zaostajamo. V kuhinji je preveč kuharjev,« pravi Bjoern Lehnhoff, ki ugotavlja, da je odločevalcev veliko in da mnogi niso odprti za nove rešitve.

Raz­loga sta po njegovem dva, in sicer skrb, da bi naredili napako, zavedajo se, da je možnost za to pri vsaki spremembi, a tudi stati na mestu pomeni tvegati. Drugi pa je varstvo osebnih podatkov. To je sicer pomembno, se strinja Lehn­hoff, meni pa, da je nemalokrat bolj izgovor za to, da bi se izognili spremembam. Ker so uradni načini izmenjave podatkov tako omejeni, veliko zdravstvenega osebja za to uporablja kar aplikacije, kot je WhatsApp, da si olajšajo delo, kar pa z vidika varnosti podatkov seveda ni dobro.

Še en (tudi globalni) izziv digitalizacije podatkov je njihova razdrobljenost po ustanovah in oddelkih, kjer pacient uporablja zdravstvene storitve. Aplikacije, v katerih se podatki zapisujejo, med seboj po navadi niso kompatibilne, kar v praksi pomeni denimo, da mora pacient, ki pride na obravnavo, vedno znova opisovati težave, pred operacijami odgovarjati na vprašanja o telesni teži, alergijah in podobno.

»Veliko deležnikov v zdravstvu podpira tako imenovani odprti podatkovni format, ki loči podatke od aplikacij, v katerih nastanejo, in omogoči njihovo dostopnost vsem, ki jih potrebujejo za zdravljenje posameznika. Tako imenovani podatkovni silosi ustrezajo odločevalcem in ponud­nikom informacijskih sistemov, ki lahko bolnišnicam vedno znova zaračunajo pacientove podatke, ne koristijo pa niti pacientom niti bolnišnicam.

Kirurgi so zelo obremenjeni s tem, da pred operacijami zberejo vse dostopne podatke po celotnem sistemu, namesto da bi se posvetili pacientu,« je poudaril sogovornik in pojasnil, da na pomen odprtega podatkovnega formata že več let opozarjajo tudi v družbi Better.


 

QR-koda s ključnimi podatki

Prav IT-podjetja, ki ponujajo tovrstne storitve, med njimi Better, lahko s primeri dobre prakse pospešijo digitalizacijo zdravstvenega sistema v Nemčiji, je prepričan Lehnhoff. »V okviru skupnosti openEHR želimo zagotoviti elektronske zdravstvene zapise pacien­tov v enotnem formatu, torej, da bi vsaka klinika, vsak kirurg in kateri koli drugi zdravstveni delavec dokumentiral pacientove podatke na enak način in da bodo kot taki z enega mesta preprosto dostopni vsem, ki jih bodo potrebovali za obravnavo pacienta.«

V Nemčiji je nekaj od skupaj več kot 2000 bolnišnic že uvedlo ta pristop, več zdravstvenih institucij, ko bo sledilo, popolnejši bodo podatki o pacientu, od katerih je lahko odvisno tudi njegovo življenje. Kot še ugotavlja Lehnhoff, je Slovenija na tem področju lahko dober zgled, ki je v pandemiji pokazal svoje prednosti.

Drugi generator sprememb pa so pacienti, ki so čedalje bolj ozaveščeni, iščejo dodatne informacije, morda želijo, da jim zdravstvena ustanova preda vse podatke, ki jih hrani o njih, kar omogoča evropska direktiva o varovanju osebnih podatkov. V trenutni ureditvi, ko so podatki razdrobljeni po oddelkih, je takšna zahteva za bolnišnico lahko velik izziv.

Veliko priložnost za digitalizacijo zdravstva je ponudil covid-19. »Čez noč je bilo mogoče uvesti videosestanke, za katere so se v preteklosti zaman zavzemali zdravniki. A mislim, da morajo bolnišnice narediti več kot samo omogočiti konference in posvetovanja na daljavo,« je dejal Lehnhoff. Pandemija je samo prebila led. Izkušnja s covidom-19 je potrdila nujnost odprtega podatkovnega formata.

Zavzel se je za možnost panevropske izmenjave podatkov po vzoru sistema, ki je bil vzpostavljen v letalstvu. »Pred potovan­jem moram izpolniti elektronski obrazec za sledenje potnikov  s podatki o tem, kje živim, kam potujem, kdaj točno bom letel, na katerem sedežu bom sedel in nato dobim QR-kodo, prek katere agenti dostopajo do vseh informacij. V zdravstveni ustanovi pa sem vedno tujec in sprašujem se, zakaj v QR-kodi ne moremo imeti zapisanih tudi podatkov o alergijah, krvni skupini in drugih pomembnih zdravstvenih informacijah, ki bi jih lahko vedno nosili s seboj,« predlaga direktor poleti odprte nemške podružnice družbe Better Bjoern Lehnhoff.

Pandemija kot katalizator sprememb

V Veliki Britaniji deluje podružnica Better leto in pol, z rešitvami za digitalizacijo zdravstva pa podpira že več kot 30 zdravstvenih organizacij. Izkušnje s covidom-19 so odločevalce spodbudile k velikim sistemskim spremembam, strategija države, ki jo je v začetku letošnjega leta napovedal tudi zdravstveni minister, je vzpostaviti enoten format zapisa podatkov o pacientih in ločitev podatkov od aplikacij, v katerih nastajajo.



Kot je dogajanje v zadnjem letu in pol opisal Matt Cox, je koronavirusna bolezen ustvarila velik pritisk na zdravstveni sistem, podaljšale so se čakalne vrste za operativne posege, za obravnavo ljudi z rakom in podobno. Ker podatki niso bili ustrezno urejeni, ni bilo mogoče dostopati do vseh kliničnih informacij, na podlagi katerih bi lahko paciente sprejemali po stopnji nujnosti.

Da bi se sistem lahko hitreje odzival na disrupcije in bi vanj privabili več ponudnikov, je državo še dodatno spodbudilo k sistemskim spremembam in odprtju podatkov. Prepoznala je, da je v preteklosti premalo vlagala v digitalizacijo zdravstva, ki bo ob povečanih potrebah zaradi staranja prebivalstva lahko pripomogla k obvladovanju stroškov in pacientom ponudila več za njihov denar.

Največji izziv bo po Coxovih besedah informacijska opremljenost zdravstva, saj so nekateri sistemi stari tudi 20 let in bo potrebnega veliko truda, da bodo zaposleni sprejeli nov način dela, ki ga bodo prinesle nove tehnologije.

Pandemijo vidi kot katalizator sprememb. V preteklosti je bilo vloženega res ogromno časa in energije, da je bilo poskrbljeno za varnost podatkov, v času pandemije pa je zaupanje dobilo nove dimenzije. Skrb za podatke je bila še vedno v središču, a vzpostavilo se je zaupanje med pacienti in osebjem, in določene procese je bilo mogoče digitalizirati v vsega nekaj tednih kot odgovor na izzive covida.

»Sodelovanje vseh deležnikov je bilo neverjetno, iz pandemije je izšlo nekaj dobrih rešitev in želimo, da se ta trend nadaljuje,« je poudaril Cox, ki v pogovorih z menedžerji v bolniš­nicah opaža ne samo potrebo, ampak tudi veliko željo po tem, da osebje lahko dostopa do potrebnih zdravstvenih podatkov pacienta iz njegovega zdravstvenega kartona takoj in na kraju samem.

To jim omogoča hitrejše predvsem pa kakovostnejše odločanje, kako zdraviti pacienta, ustanova kot taka pa jim lahko ponudi bolj personalizirane storitve, dolgoročno tudi vedno bolj preventivno dejavnost, ki jo bo nudila uporabnikom še doma oziroma v drugih specializiranih ustanovah, kot so domovi za starejše.



V Veliki Britaniji je že tudi precej primerov dobre prakse, ki so spodbuda drugim institucijam. Na primer bolnišnica v grofiji Somerset (Somerset NHS Foundation Trust) že dve leti uporablja Bettrovo platformo in informacijske rešitve za ločevanje podatkov od aplikacij, učinki pa so zelo preprič­ljivi. V času pandemije so tako že v dobrih dveh tednih vzpostavili sistem, ki jim je močno olajšal delo s covidnimi pacienti od sprejema v bolnišnico do odhoda domov, oseb­je se je lahko posvetilo zdravljenju in ne iskanju ter prenašanju informacij.

Nihče ne bo smel ostati zadaj

V splošnem pa je digitalna zrelost zdravstvenega sistema po državi zelo različna, ugotavlja Cox. Lanska raziskava je pokazala, da je na zelo nizki ravni 16 odstotkov zdrav­stvenih ustanov, kjer še vedno delujejo v papirni obliki. Država je zdaj vzpostavila poseben program, v okviru katerega želi pomagati prav tem, da bodo dosegle minimalno digitalizacijo. Velja namreč prepričanje, da se lahko prednosti digitalizacije polno pokažejo šele, ko bo celoten zdravstveni sistem sposoben shranjevati podatke na enak način.

Cox glavni izziv digitalizacije v Veliki Britaniji vidi v komunikaciji, dokler se uporabniki, tako zdravstveno osebje kot pacienti, ne privadijo novega sistema in začnejo uporabljati orodij, ki so jim z digitalizacijo na voljo. Pri tem bo zelo pomembno, da bo sistem vključujoč, da ga bodo usvojili vsi. Dediščina starejših informacijskih sistemov, ki pacientove podatke zaklepajo po aplikacijah v posameznih zdravstvenih ustanovah, kjer nastanejo, bo zagotovo tudi izziv, a pomembno je, da se tega zavedajo in da bolnišnice zaposlujejo tako imenovane agente sprememb, ki so osebju pri tem v pomoč.