Fizično prenašanje izvidov ni le staromodno, je tudi neučinkovito

»Covid-19 je tudi v zdravstvu – tako pri osebju kot pri pacientih – povsem spremenil odnos do tehnologije, močno je vplival na odprtost za spremembe. V pandemiji se je pokazalo, kako tehnologije lahko izboljšujejo človeška življenja. V zdravstvu smo vsak dan govorili o digitalni transformaciji, vsi so morali uporabljati vse možnosti, ki so jih imeli na voljo, da bi premagali virus, začenši z obravnavo pacientov na daljavo.«

Tako je na konferenci o digitalizaciji zdravstva v Veliki Britaniji razmere pred kratkim opisal minister za zdravstvo Matt Hancock in poudaril, da je pomembno, da stvari, ki so se izkazale za dobre, ohranimo in na njih gradimo. Zagotovil je, da bo družba tistim, ki bodo imeli pri tem težave, pomagala, da se bodo usposobili. Na primer prek projekta s pomenljivim naslovom: digitalni aspirin.

Povezati je treba vse vidike javnega zdravstva in omogočiti kroženje kakovostnih podatkov znotraj sistema, je dejal. Kako pomembno je to, je pokazala izkušnja covida-19: ko jim je uspelo združiti podatke iz različnih, med seboj nepovezanih baz, jim je to pomagalo odkriti najranljivejše prebivalce ter jim pomagati, to je reševalo življenja. Takšna dostopnost podatkov odpira tudi številne možnosti za inoviranje, je poudaril Matt Hancock.
 

Premiki, ki jih je spodbudil covid-19

Vendar je zdaj večina podatkov o živečih pacientih v rokah podjetij, ki zagotavljajo informacijsko podporo, in čeprav to niso njihovi podatki, drugi v zdravstvenem sistemu do njih ne morejo dostopati, ali pa so zapisani na način, da jih je težko deliti. »Ugotoviti moramo, ali to oviro lahko umaknemo. Ločiti je treba podatke od aplikacij, ki jih uporabljajo oziroma ustvarjajo, ter jih v enotni obliki shraniti v oblak, kjer bodo do njih imeli dostop vsi, ki jih bodo potrebovali,« je še dejal in dodal, da je to velika sprememba.



Te ministrove besede so na konferenci požele veliko pozornosti, saj je bil na tej ravni prvič poudarjen pomen ločevanja podatkov od aplikacij. V Veliki Britaniji velik premik v razmišljanju na tem področju zaznavajo v zadnjih mesecih, je zadovoljen Andy Kinnear, ki je 30 let deloval v javnem zdravstvenem sistemu kot strokovnjak za uvajanje tehnologij. »Ne sprašujejo se več, ali bo uvedeno ločevanje podatkov od aplikacij, ampak, kdaj se bo to zgodilo.«

Potrebovali smo epidemijo, da smo spoznali, tako težko je uvajati spremembe v zdravstvu, je pripomnil eden od udeležencev na konferenci. Tomaž Gornik, ustanovitelj in direktor slovenskega podjetja Better, v katerem že več let opozarjajo prav na to in zdravstvenim sistemom po vsem svetu zagotavljajo informacijske rešitve, je poudaril, da je zdaj pravi čas za odločne korake na tem področju.
 

Podatki naj se hranijo centralno

Trendi, ki jih je pospešila pandemija, kličejo po vzpostavitvi sistema celovitih baz zdravstvenih podatkov o pacientih, ki so dostopni vsem deležnikom v zdravstvenem sistemu, ne glede na to, v kateri aplikaciji in ponudniku v zdravstvu nastanejo.

»V pandemiji se zdravstveno varstvo pospešeno seli iz bolnišnic v socialne zavode in domove, pacienti hočejo biti bolj vpleteni, ko gre za njihovo zdravje in dobro počutje, zahtevajo popoln dostop do svojih zdravstvenih podatkov in ne nazadnje, covid-19 je pospešil inovacije in pripravo novih modelov zdravstvenega varstva. Pri vsem tem imajo sistemi, na katerih še vedno temelji večina zdravstva, velike težave,« je poudaril Tomaž Gornik.



Podatki, ki nastajajo o pacientih, se zbirajo na ravni ponudnikov zdravstvenega varstva, tudi znotraj tega v različnih aplikacijah, ki ne omogočajo učinkovitega deljenja. »Interoperabilnost ne deluje in pogosto je edini način, da pacient fizično prenaša oziroma pošilja dokumentacijo med različnimi ustanovami. Podatki morajo biti zbirani okrog pacienta in ne okrog ustanov, in to po enotnem modelu, da kateri koli specialist ali ponudnik zdravstvenih storitev, ki jih potrebuje, lahko brez težav dostopa do njih.

Takšno oddaljeno hranjenje podatkov in dostop na zahtevo pomeni tudi, da se informacije ne kopirajo in je vedno dostopen samo original. Ob dejstvu, da je načelo vseživljenjskega hranjenja podatkov nova normalnost, kar pomeni, da morajo biti dostopni tako rekoč sto let, je treba vedeti, da nobena aplikacija oziroma programska oprema ne vzdrži tako dolgo, ampak se te zelo hitro izboljšujejo in nastajajo nove.



Ob vsem tem je edina logična poteza to, za kar se zavzemamo že več let – da ločimo vsebino (podatke) od tehnologije (aplikacij) ter jo hranimo tako, da je dostopna vsem, ki jo potrebujejo za izboljšanje zdravja pacienta, in tudi raziskovalcem,« je na konferenci o digitalizaciji zdravstva v Veliki Britaniji poudaril Tomaž Gornik.

Gornik je tudi sopredsedujoči v mednarodnem združenju openEHR, ki se zavzema za uporabo zdravstvenih podatkov v odprtem formatu. Better ponudnikom zdravstvenih storitev zagotavlja platformo za njihovo shranjevanje, projekti, ki jih izvajajo v 15 državah po vsem svetu (poleg Slovenije tudi v Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Moskvi, na Finskem in Malti), pa potrjujejo, da je to prava smer upravljanja podatkov.
 

Digitalna platforma v zdravstveni strategiji

Primer iz prakse je predstavil Jordi Piera Jiménez z ministrstva za zdravje v Kataloniji, kjer so načelo odprtih podatkov vključili v novo nacionalno strategijo digitalizacije zdravstva. Digitalno zdravstveno platformo Katalonije so postavili kot temelj razvoja zdravstvenega sistema, kot ključni element uspeha pa je navedel, da so k razpravi pri pripravi takšne strategije povabili več kot 300 strokovnjakov z vseh področij zdravstva.



»Vsak prebivalec te španske pokrajine ima unikatno zdravstveno kodo, s katero je mogoče priklicati vse njegove podatke, prek sistema deluje e-recept, poteka deljenje zdravstvenih kartonov. Že več kot 2,8 milijona ljudi od 7,7 milijona Kataloncev se je vpisalo v portal za osebno zdravje, lani so v sistemu zabeležili pet milijonov zdravstvenih posvetov na daljavo. V sistem se združujejo bolnišnice, lekarne, osebni zdravniki, portal osebnega zdravja … Vsi ti podatki se že danes hranijo centralno, vendar v različnih formatih.



V novi digitalni platformi se bodo shranjevali v enotni, odprti obliki na temelju standarda openEHR, tako jih bo mogoče kadarkoli uporabiti za različne namene, kar je velika prednost. V dveh letih so tako zbrali, na primer, že štiri milijarde zapisov samo slikovnega materiala,« je povedal Jordi Piera Jiménez.

Dodal je, da je osrednji poudarek katalonske strategije, da postavi pacienta in podatke v središče njihovega zdravstvenega modela, vse drugo pa graditi na tem. Pri tem se zgledujejo po primerih iz skandinavskih držav, Škotske in Walesa, kjer prav tako že uporabljajo platformo slovenskega podjetja Better.