Prevolnik Rupel: Slovenija ima dober zdravstveni sistem

»Učinkovit in stabilen zdravstveni sistem je eden temeljnih stebrov sodobne družbe, saj se kakovostna zdravstvena oskrba odraža v splošni blaginji prebivalstva, gospodarski produktivnosti ter družbeni koheziji,« je zbrane na poslovni konferenci medijske hiše Delo pozdravila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Slovenija ima dober zdravstveni sistem, je nadaljevala, ki dosega odlične rezultate s sorazmerno nizkimi izdatki, ki po zadnjih podatkih znašajo 9,5 odstotka BDP.

Pričakovana zdrava življenjska doba ob rojstvu je visoka in znaša 67,3 leta za ženske in 63,7 za moške; je višja od povprečja EU. Prav tako so hospitalizacije kroničnih bolnikov med najnižjimi v Evropi, umrljivost dojenčkov pa med najnižjimi v svetu.

Zavedati se moramo nuje po stalnih izboljšavah in prilagoditvah sistema, je opozorila, saj gre za »zahteven in stalen proces«, saj so spremembe, ki jih moramo uvesti načeloma neprijetne – vsaj za nekatere skupine, poleg tega pa se zdijo preprosto in sprejemljive, dokler ne zadanejo nas samih.

Zdravstvo pred tremi desetletji

Debata o kakovosti zdravstvenega sistema je zahtevnejša, kot se zdi na prvi pogled, ocenjuje ministrica in se sprašuje, ali si danes znamo predstavljati zdravstveni sistem izpred 30 let. Njen odgovor: »Vrnitev v tisti čas pomeni zdravstvo brez imunoterapije pri zdravljenja raka, brez minimalno invazivnih kirurških posegov v kardiologiji, brez napredkov v nevroznanosti, celo brez inzulinskih črpalk in genskega profiliranja, pa brez robotske kirurgije ...«

Konferenca zdravje 24.9.2024. FOTO: Jože Suhadolnik/delo

Zdravstveni sistemi so v preteklih desetletjih, je dejala Prevolnik Rupel, doživeli tektonske spremembe z neverjetnimi preboji na številnih področjih. Razprave o kakovosti zdravstva morajo upoštevati širši kontekst, meni

Vsaj dva ključna trenda še sooblikujeta sodobno zdravstvo, mimo katerih ministrica ni mogla, to so demografske spremembe, in v tem kontekstu nizka rodnost ter starajoča se populacija, ter digitalizacija z razvojem telemedicine, elektronskimi zdravstvenimi zapisi, umetno inteligenco, nosljivmi napravami ...

Le z vitalnim sistemom do zdravega človeka

Kakšen bi bil torej optimalen zdravstveni sistem?

Prevolnik Rupel pravi: »Tak sistem zagotavlja dostopnost za vse ne glede na socioekonomski status; zagotavlja kakovostno oskrbo, ki temelji na mednarodnih standardih, vključuje sodobne medicinske prakse ter sledi najboljši možni obravnavi bolnika na podlagi zanesljivih podatkov in merljivih izidov zdravljenja; tak sistem je vzdržen, to je povezava s trajnostnim financiranjem in učinkovito porabo virov, kar zahteva odlično upravljanje, preprečevanje nepotrebnih stroškov, integracijo novih tehnologij, optimizacijo procesov ter preprečevanje bolezni – torej usmerjenost k preventivni primarni in sekundarni medicini. To zmanjšuje pritisk na bolnišnice, na dolgoročne stroške ter sprošča kapacitete za tiste, ki obravnavo potrebujejo.«

Ali drugače, dodaja ministrica: »Potrebujemo 80 odstotkov zdrave populacije, ki podpira delovanje zdravstvenega sistema, da lahko ta učinkovito zagotavlja oskrbo za 20 odstotkov bolnih, kar nakazuje na pomen preventive za vzdržnost oskrbe in sistema.«

Konferenca zdravje 24.9.2024. FOTO: Jože Suhadolnik/delo

Hkrati uspešnost sistema po besedah ministrice vse bolj ocenjujemo na podlagi merjenja izidov zdravljenja, kar je temelj pristopa na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave – krajše NaVTeZ.

Vzpostavitev merljivosti kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev z natančnim merjenjem izidov je ena od prioritet ministrstva za zdravje. »Še letos bomo definirali, prevedli in vrednotili kazalnike izidov za nekatera ključna zdravstvena stanja v kardiologiji, oftalmologiji in ortopediji ter v naslednjem letu pilotno podprli digitalno zbiranje in analizo zbranih podatkov, kar bo omogočilo primerjavo in izmenjavo dobrih praks med izvajalci ter s tem izboljšanje storitev za nas vse,« je poudarila ministrica.

NaVTeZ se osredotoča na povečanje vrednosti zdravstvenih storitev za paciente, kar pomeni merjenje uspešnosti obravnave glede na izide, ki so pomembni za paciente.

Ministrica je nanizala nekaj tujih izkušenj, ki kažejo, da se vrednost zdravstvene obravnave med izvajalci močno razlikuje: »Na Švedskem, kjer so merili ponovne operacije dve leti po zamenjavi kolka, so bile razlike med izvajalci, denimo, 6-kratne, število zapletov po operaciji sive mrene pa je bilo v nekaterih institucijah celo 31-krat večje kot v drugih.« To po ministrici kaže na nujnost sistemskih ukrepov.

Nova zakonodaja

V Sloveniji bomo z novim zakonom o kakovosti vzpostavili pogoje za upravljanje in spremljanje kakovosti pri vseh upravljavcih, kar bo pomembno prispevalo k odpravljanju razlik in povečanju varnost pacientov.

Agencija za kakovost, ki jo predvideva zakon, bo usklajevala vsa ta prizadevanja, zagotovila bo ustrezno digitalno podporo, koordinacijo, zbiranje podatkov, primerjalno analizo ...

Na MZ pripravljajo kombinacijo ukrepov, ki bo pomagala graditi in prilagajati zdravstveni sistem, da ta ne bo le odziven, temveč bo, kot pravi ministrica, proaktiven, odporen na izzive prihodnost ter usmerjen v dolgoročno blaginjo prebivalstva.