Digitalizacija je temelj za vse reforme zdravstva

Slovenija ima zelo dolgo tradicijo uporabe elektronskega poslovanja v javnem sektorju in zdravstvu, vendar smo zadnjih 20 let stali na mestu. »In pod izgovorom digitalizacije smo otežili delo zdravnikov in drugih v zdravstvenem sistemu, ki je poln obrazcev, ročnega dela in netransparentnosti. Izgovor je bila zakonodaja in potreba po pre-administraciji. Žal si večina v zdravstvu ni želela razvoja in sprememb. Sedaj pa že gori in potrebujemo velike korake v zelo kratkem času,« je trenutno stanje na področju digitalne preobrazbe slovenskega zdravstva ocenil Igor Zorko, podpredsednik GZS, predsednik ZIT in predsednik sekcije eZdravje. In dodaja, da imamo kvalitetne in poceni rešitve za posamezne segmente zdravstvene oskrbe, dobre nastavke pri zajemu podatkov, a uporaba podatkov kot primer je zalo slaba.

Zdravstveni sistem naj bo osredotočen na pacienta

Glavne smeri digitalizacije zdravstvenih sistemov temeljijo na uporabnostih in koristih, kar mora opredeljevati prioritete. »Podobno kot v vseh organizacijah se ne sme začeti na koncu, ampak pri osnovah. Torej, prilagoditev zakonodaje (odprava obrazcev, možnost avtomatizacije postopkov, zbiranje in uporabe podatkov,..), da omogoča digitalizacijo delavnih mest, procesov, upravljanja ter uporabe podatkov skladno z potrebami zdravstvenih delavcev ter pacientov. Treba je uvesti podatkovne in procesne standarde skladno z zdravstveno doktrino in cilji, pa seveda uvesti ali nadgraditi tehnologije, skupne podatke in platforme za enoten pogled na pacienta, njegove bolezni in učinkovito zdravljenje. In na koncu pride še uvedba orodij za delo zdravstvenih delavcev na raznolikih delovnih mestih in področjih (od naprav, podatkovnih analiz in AI, prepoznavanja govora itd.).« Vse omenjeno pa po besedah Zorka temelji na podatkih in njihovi kvaliteti, povezljivosti in posledično uporabi v procesih zdravljenja ter učenju za prihodnost.

Cilji sistema

V zdravstvenem sistemu je treba izvesti reforme zaradi več vzrokov z več prepoznavnimi cilji, ki so lahko interni za delovanje sistema in zaposlenih, za paciente in za okolje (poslovno okolje in družbo nasploh). Zagotoviti je treba na primer prijazno/učinkovito podporno, delovno in učno okolje za zdravstvene delavce, pa seveda primerno odločanje, spremljanje, vodenje in upravljanje zdravstvenega sistema in organizacij.

»Uvesti je treba modele zdravljenja za in po meri pacienta, primerno in pošteno nagraditi delo v zdravstvenem sistemu, zagotoviti dostopnost do zdravnika in zdravljenja ter z učinkovitim zdravljenjem zmanjšati odsotnosti z dela. Treba je še omejiti korupcijo in povečati preglednost porabe sredstev, povečati zaupanje v zdravstveni sistem, spodbuditi interes za delo v javnem zdravstvu ter uvesti učinkovit in prijazen sistem zdravstvene preventive in varstva ter dolgoročne oskrbe za vse.« Kot pravi Zorko, so to zgolj nekateri cilji ali problemi sistema, ki ga imamo sedaj in ki so nastali zaradi organizacije dela in zdravljenja ter delovanje in financiranja sistema z modeli izpred 30 let.

Izjemni potencial digitalizacije in UI v zdravstvu

»Okolje se spreminja in zato tudi orodja in pristopi dela, zdravljenja ter organizacije, da znanstvenih odkritij in tehnološkega napredka niti ne omenjamo. Temeljna sprememba okolja je digitalizacija, kot orodje kot način življenja in dela, kot kompetence in tudi orodij z načini zdravljenja. Brez učinkovite uporabe digitalnih tehnologij in orodij ter procesov ne moremo napredovati, ne moremo biti učinkoviti ter vzdržni v zdravstvu in procesih zdravljenja. Torej je digitalizacija temelj za vse reforme zdravstva: od plačne, do reforme financiranja sistema in samega zdravljenja,« še pravi Zorko.

Želje za izvajanje projektov

Slovenija v okviru sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO) na voljo več kot 80 milijonov evrov za digitalizacijo zdravstva oziroma projekte s tega področja. Vsi pacienti in zaposleni v zdravstvu pa si želimo, pravi Zorko, da se izvede reforme in projekte digitalizacije zdravstva iz NOO. »Od enotnih slikovnih ter podatkovnih zbirk, enotnega zdravstvenega kartona, vpeljave spremljanja podatkov zdravljenja in učinkov, vpeljava standardov, vpeljava naprednih sistemov vodenja in upravljanja organizacij itd. A težave so pri dolgoročnem pristopu države pri izvajanju reform in izvedbah programov – NOO je samo začetek, spodbuda ali prvi korak. Premalo je zaupanja, sodelovanja vseh deležnikov, sodobnega pristopa pri izvedbi projektov, povezovanja ter nadzora nad učinki ali rezultati. Držimo pesti da naslednjih mesecih pridejo prvi razpisi z za izvedbo in se začne delo čim prej. Ob tem pa uskladimo zakonodajo na učinkovit način in povežemo zakonsko in tehnološko področje.«

Katere vse korake bi po vaši oceni morali čim prej narediti? Po besedah sogovornika je izzivov veliko - od načina vodenja (težava je organizacijska oblika zavodov ter posledično učinkovito upravljanje ter financiranje), do odprave sistema dodatkov ter izjem, ki bi ga morali nadomestiti s poštenim plačilom dela, pa še spodbuditi digitalno preobrazbo in izvedbo NOO reform. »Procese treba organizirati s ciljem učinkovitosti in ne zgolj pravne skladnosti, odpreti sistem za nadarjene, motivirane in tudi digitalno kompetentne zdravstvene kadre ter jih primerno nagraditi. Plačilo bi moralo biti za dobro opravljeno delo in ne zgolj glede na položaj, izobrazbo ali starost.«

Tehnologija in digitalizacija bo pomagala in se je ne bomo več bali, pravi Igor Zorko, ker jo bomo razumeli kot orodje, pomoč ter novo boljšo realnost. Sodelovanje države, zdravstvenega sistema in digitalne stroke je nujna, ker je večina slovenskih dobrih informacijskih rešitev plod slovenskega znanja, ki so enako kot zdravstveni delavci podcenjeni in brez besede pri razvoju.