Aktivni življenjski slog za boljše zdravje

Medijska hiša Delo že drugo leto zapored eno izmed poslovnih kampanj namenja tematiki zdravja, ki je zaradi pandemije koronavirusa v ospredju po vsem svetu. V okviru projekta Zdravje 2020 bomo vsako sredo v časopisu Delo in na spletnih straneh izpostavljali­ aktualne smernice s področja­ zdravja.

Letošnjo poslovno kampanjo Nova medicina in digitalizacija: Uporabnik kot središče zdravstvenega sistema v spreminjajoči se družbi bomo sklenili s poslovno konferenco, ki bo 23. septembra. Sodobni časi za zdravstveni sistem in njegove uporabnike prinašajo stare probleme in sodobne tehnološke rešitve, poudarjajo na Inštitutu za strateške rešitve, ki je programski partner konference. V okviru kampanje se bomo tako osredotočili na digitalizacijo, inovativna zdravila, spletne zdravstvene portale, eZdravje, terapije prihodnosti ter zdravstveno pismenost in dolgotrajno oskrbo.



Danes, ko svet pretresa pandemija koronavirusa, se je ponovno pokazalo, kako je za prebivalce po vsem svetu pomemben in odločilen dobro delujoč zdravstveni sistem. Pričakovanja in odnos uporabnikov do zdravja, zdravstvenega sistema in zdravstvenega osebja so se korenito spremenili glede na pretekla leta in desetletja. Ker se je spremenila družba, so se spremenili tudi uporabniki zdravstvenih storitev kot središče zdravstvenega sistema. Odgovor na izzive, s katerimi se spoprijema področje zdravstva in zdravstvenih storitev, ponujajo razvoj biomedicinskih znanosti, nove farmacije in s tem nove rešitve v obliki zdravil in medicinske obravnave. Pri tem ne moremo mimo digitalizacije z vsemi pridobitvami in optimizacijo, ki so priložnost za bistveno izboljšavo, obdelavo podatkov in izkušnje uporabnika zdravja.

Največje bogastvo je zdravje

S kakovostno prehrano in aktivnim življenjskim slogom lahko posameznik dejavno vpliva na svoje zdravje. Zdravstveno stanje ljudi pa pomembno vpliva tudi na stopnjo splošnega zadovoljstva z življenjem, česar se v času koronavirusa še posebno dobro zavedamo. Po podatkih statističnega urada so tisti prebivalci Slovenije, ki so leta 2018 menili, da je njihovo zdravstveno stanje zelo dobro, zadovoljstvo z življenjem ocenili s povprečno oceno 8,3 (na lestvici od 0 do 10). Povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem vseh prebivalcev je bila 7,3. Po podatkih za leto 2018 ocenjuje svoje splošno zdravstveno stanje kot zelo dobro ali dobro povprečno sedem prebivalcev EU od desetih, ki so stari 16 ali več let. Delež takih prebivalcev je največji na Irskem (84,2 odstotka), v Sloveniji jih je 65,4 odstotka; najmanjši pa je v Litvi (44 odstotkov) in Latviji (46,9 odstotka).

Slovenski zdravstveni profil

Zdravje slovenskega prebivalstva se še naprej izboljšuje, čeprav so še vedno opazne vrzeli v pričakovanem trajanju življenja po spolu in socialno-ekonomskih skupinah, je zapisano v pregledu zdravstvenega stanja v EU, ki ga je konec lanskega leta objavila evropska komisija. Zdravstveni profil za Slovenijo še kaže, da je znatno podaljšanje pričakovanega trajanja življenja delno posledica zniževanja umrljivosti zaradi srčno-žilnih vzrokov, vendar sta ishemična bolezen srca in možganska kap še vedno glavna vzroka umrljivosti, sledi pa jima pljučni rak.

Med izzivi slovenskega zdravstvenega sistema so dolge čakalne dobe, pomanjkanje zdravnikov in zagotavljanje dolgoročne fiskalne vzdržnosti sistema. Poročilo še izpostavlja, da bodo demografski trendi ter posledično zmanjšanje delovno aktivnega prebivalstva občutno povečali obremenitve proračuna za zdravje in dolgotrajno oskrbo. Poleg teh finančnih potreb pa se bodo spremenili tudi modeli obravnave, težava pa je, ker Slovenija še vedno nima zakonodaje o dolgotrajni oskrbi in integraciji storitev.



Skupaj z zdravstvenimi profili držav EU je bilo objavljeno tudi spremljevalno poročilo, ki kot najpomembnejši trend v vseh državah izpostavlja premik k preventivi in primarnemu zdravstvenemu varstvu. Sporočilo orisuje tudi nekatere največje trende preoblikovanja zdravstvenih sistemov: nezaupanje v cepljenje, vključevanje digitalne tehnologije v spodbujanje zdravega načina življenja in preprečevanja bolezni, vrzeli v dostopnosti zdravstvenega varstva, uvajanje inovativnih pristopov v naboru in razvijanju novih spretnosti, ki jih bodo potrebovali zdravstveni delavci, ter več sodelovanja med državami v življenjskem ciklu zdravila z namenom omogočanja širšega dostopa do zdravil.

Sodobne tehnologije pomoč pacientom in zdravnikom

Sodobne tehnologije nam v zdravstvu ponujajo številne možnosti, kar se je pokazalo tudi zdaj v času pandemije, ko je različne stike na daljavo med zdravniki in pacienti omogočil digitalni pristop. Zato niso nezanemarljiva pričakovanja, da se bo v zdravstvu še razširila uporaba različnih informacijskih in telekomunikacijskih orodij, kar zahteva sodobni čas. Dejstvo pa je, da zdravstvenega sistema ne moremo izboljšati brez sodelovanja vseh deležnikov, od ministrstva za zdravje, ZZZS, NIJZ, vseh zdravstvenih ustanov, fakultet do zdravnikov, sester in pacientov.

Z digitalizacijo zdravstva se že 32. leto ukvarja tudi Slovensko društvo za medicinsko informatiko, ki združuje uporabnike, ponudnike in strokovnjake na področju medicinske informatike. Na novembrskem posvetu so med drugim poudarili, da pilotni projekti na področju telemedicinske in povezane obravnave sladkornih bolnikov, katerih število se iz leta v leto povečuje, kažejo, da je na tak način omogočena še bolj kakovostna obravnava pacientov, zmanjšuje pa se tudi število nepotrebnih obiskov in preiskav. Zavzeli so se še za širjenje uporabe teleradiologije, ki omogoča celovitejšo medicinsko obravnavo pacientov s hitrejšo diagnostiko, kar pripomore k bolj optimizirani terapiji ter boljšim izidom zdravljenja, še posebej pri najtežjih boleznih.



Obenem so podprli razvoj novih in širitev uporabe obstoječih nacionalnih rešitev eZdravja in ZZZS (eRecept, eNaročanje, CRPP, CRO, eBOL, ePrijava poškodbe pri delu itd.), saj prinašajo pridobitve za paciente, izvajalce zdravstvene dejavnosti, delodajalce … Tako je letos na primer papirno potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela nadomestil elektronski bolniški list, eBOL. Ta je za delodajalce prinesel poenostavitev oddaje zahtevkov za refundacijo nadomestila plače na ZZZS, saj k vlogi ni več treba prilagati originala ali skeniranega bolniškega lista. Delodajalcu tudi ni več treba čakati, da mu bo delavec dostavil bolniški list, temveč jih lahko sam prevzame kadarkoli. Pri tem so na ministrstvu za javno upravo poudarili, da gre za poenostavitev postopkov in prihranke pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, osebnih zdravnikih, ki so pooblaščeni za izdajo »zelenega« bolniškega lista, zavarovancih, delodajalcih, finančni upravi, Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in ZZZS.


 

Telemedicina, teleoskrba in inovativni koncepti

Vprašanje je, ali smo o možnostih, ki jih prinaša sodobna tehnologija, dovolj informirani. Kliničnim ekipam na primer aplikacije omogočajo koordinacijo oskrbe kroničnih pacientov na vseh stopnjah zdravljenja. Tako so na Oddelku za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca UKC Ljubljana med drugim prvi uvedli aplikacijo pathfinder, ki jo vodilni klinični strokovnjaki uporabljajo za upravljanje in oddaljeno spremljanje pacientov po transplantaciji srca. Omenjena aplikacija podjetja Better je lani tudi prejela mednarodno nagrado red dot awards v kategoriji oblikovnih rešitev za vmesnike in uporabniško izkušnjo v rešitvah za zdravstvo. Glavni vzrok za nagrado je bila enostavnost in jasnost, saj aplikacija samodejno določa naloge na podlagi načrta zdravljenja za posameznega pacienta in opozarja klinične zdravnike glede odstopanj življenjskih funkcij, ki jih pacienti na daljavo odčitajo doma.



V Medicinskem simulacijskem centru na UKC Ljubljana pa so decembra predstavili rezultate projekta Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe, ki je z delnim sofinanciranjem EU potekal od leta 2016 do sredi 2019. Projekt telemedicine in teleoskrbe, ki prinaša boljšo dostopnost in kakovost zdravstvene obravnave in varno bivanje starostnikov na domu, je pripravljen za uvedbo na nacionalni ravni. Sodobna tehnologija (tablica, aparati za merjenje življenjskih funkcij in klinični portal za zdravstveno osebje) omogoča spremljanje življenjskih funkcij pacienta doma in sprotni prenos rezultatov meritev zdravstvenemu osebju, ki lahko na podlagi tega prilagaja terapevtske ukrepe. To omogoča pravočasno odkrivanje poslabšanja zdravstvenega stanja in ustrezno ukrepanje, na ta način pa jim je uspelo zmanjšati število obiskov urgence, ambulant, zaplete in hospitalizacije, skrajšali so ležalno dobo in izboljšali terapije.



Mariborska univerzitetni klinični center in univerza pa sta s partnerji iz tujine zagnala mednarodni projekt Persist, v okviru katerega bodo z uporabo umetne inteligence oblikovali inovativen koncept spremljanja in podpore bolnikom po zdravljenju raka. Projekt poteka od letošnjega januarja do februarja 2023, v celoti pa ga financira EU v okviru programa Horizon 2020 z več kot petimi milijoni evrov. Na partnerje iz Slovenije, med katerimi je tudi mariborska filozofska fakulteta, ki zagotavlja v projektu strokovno podporo s področja psihologije, odpade 700.000 evrov, v konzorciju pa skupno sodeluje 13 institucij iz desetih držav.

Evropska platforma digitalnega zdravja

Za zagovornike bolnikov iz vse Evrope je bila že leta 2016 ustanovljena platforma Epis (European Patient Innovation Summit), katere namen je omogočiti razpravo o vseh vidikih digitalnega zdravja in doseči soglasje med bolniki o različnih temah, ki zadevajo digitalne zdravstvene tehnologije. Rdeča nit novembrskega srečanja je bilo iskanje učinkovitih pristopov, ki bolnike aktivno vključujejo v načrtovanje digitalnih zdravstvenih rešitev. Razpravam na srečanju, ki je s pomočjo digitalne tehnologije povezalo predstavnike društev bolnikov iz več kot 15 držav, so se pridružili tudi predstavniki več kot desetih slovenskih združenj bolnikov. Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, je tako med drugim poudarila, da digitalnih rešitev za bolnike ni brez bolnikov, ki jih je treba postaviti v ospredje.



»Nekatera slovenska društva bolnikov že imamo izkušnje z uvajanjem digitalnih orodij v korist bolnikov in jih z veseljem delimo tudi z drugimi društvi. Epis je enkratna priložnost ne le za izmenjavo dobrih praks in pridobivanje novih znanj, ampak tudi za sodelovanje društev bolnikov pri iskanju novih digitalnih rešitev za bolnike. Če smo predstavniki združenj bolnikov usposobljeni na tem področju, lažje in bolje ozaveščamo bolnike o uporabi digitalnih orodij,« je še dejala Modičeva. Vsakoletno srečanje finančno podpira Novartis, vodilna farmacevtska družba na svetu, ki z uporabo inovativne znanosti in digitalnih tehnologij spreminja način zdravljenja na področjih, kjer so izkazane velike zdravstvene potrebe.