Urjenje za telo in možgane

Če človek dobro pomisli, lahko že samo s štirimi odstotki vsakodnevnega časa, torej eno uro, ki jo redno namenja za različne telesne aktivnosti, naredi veliko koristnega zase, za svoje zdravje in dobro počutje.

Tako ne le pripoveduje, temveč z lastnim zgledom, rednim tekom, kolesarjenjem in drugimi športnimi dejavnostmi tudi dokazuje mag. Robert Hribar, direktor službe za zdravje, varnost in okolje v Leku, kjer je tudi slovenski koordinator aktivnosti Energized for Life – »polni energije« v okviru farmacevtske družbe Novartis.

Pred približno desetletjem se je najprej oblikovala Novartisova pobuda (Be Healthy), ki se je pri nas razširila v »teden zdravja«. Kot pove že ime, so se zaposleni v Lekovih enotah v Ljubljani in drugod po Sloveniji ob pomoči in spodbudi domačih organizatorjev ter strokovni podpori zunanjih sodelavcev s fakultete za šport, uspešnih športnikov in drugih sodelavcev, ves teden, običajno v jesenskem času, organizirano ukvarjali s športnorekreativnimi in drugimi aktivnostmi, ki jih je koristno usvojiti, da bi v vsakodnevno rutino, neredko polno psihofizičnih preobremenitev in napetosti, vnesli spremembe, razbremenitev, (bolj) zdrav življenjski slog … Ker so ljudje te aktivnosti »sprejeli za svoje«, se je sčasoma pokazalo, da bi jih bilo dobro razširiti kar na vse leto. Pripravili so progam »polni energije«, ki ga seveda vsako leto analizirajo in dopolnjujejo, s katerim sodelavce spodbujajo k bolj zdravemu, zadovoljnemu in energetsko polnemu življenju.
 

Za trajnostno visoko učinkovitost

Kot pojasnjuje sogovornik Hribar, to lahko ljudje dosežejo na različne načine. Morda se odločijo, da bodo več časa namenili svojemu dobremu počutju, ali razmišljajo o tem, kako bi njihovo delovno mesto postalo bolj prilagodljivo in usklajeno z drugimi in podobno. Program aktivnosti temelji na štirih stebrih, ki posameznika spodbudijo k razmisleku o njegovem počutju in mu pomagajo iskati možnosti za zboljšanje, ozaveščajo o zdravi prehrani, gibanju in počitkih ter primernih korakih na tej poti. Da bi to lahko uresničevali, je pomembno v delovni proces, kjer je le mogoče, vključiti fleksibilnost, ki sodelavcem omogoča večjo izbiro časa, kraja in načina dela, da bi lahko bolje uskladili trajnostni uspeh z zahtevami in prednostnimi nalogami službenega in zasebnega življenja.



»Trajnostno visoka učinkovitost je odločilna veščina, ki posamezniku omogoča, da se lažje prilagaja, uporablja svoje umske spretnosti in s svojo energijo navdihuje še druge tako v delovnem in zasebnem okolju.« Če nekoliko abstraktno razmišljanje o pomenu »miselne naravnanosti« in skoraj frazo o pozitivnem razmišljanju, umestimo v praktično vsakdanje dogajanje, pa naj bo to v prometni gneči, časovni stiski zaradi slabega načrtovanja oziroma organizacije dela, je kot pravi sogovornik, le smiselno premisliti, v katerih okoliščinah, na primer pred rdečim semaforjem in 'počasnimi' vozniki, nima smisla stresati jeze in nestrpnosti, medtem ko pa se je na drugi strani z ustreznim načrtovanjem posameznih delovnih in prostočasnih aktivnosti in zlasti skrbi za zdravje z rednim gibanjem, mogoče izogniti marsikakšni težavi oziroma nevšečnosti … Vsekakor se je treba zavedati, poudarja sogovornik, da je kakovost delovnega okolja neposredno povezana s tem, v kolikšni meri se dejansko uresničuje vse tisto, kar naj bi vključeval program »polni energije«.
 

Urjenje za telo in možgane

Danes je na voljo že veliko podatkov o pozitivnih učinkih in številnih koristih primerno izbrane telesne vadbe, sprostitvenih vaj in drugih aktivnosti za krepitev zdravja in dobrega počutja slehernega posameznika. Zdravje zaposlenih vpliva tudi na uspešnost podjetij, zato je pomembno, da delodajalci to spodbujajo in omogočajo. Že večkrat je bilo omenjeno, da je vsak posameznik skrbnik lastnega zdravja, odgovorni delodajalci pa ne le da omogočajo, temveč tudi na ustrezne načine spodbujajo in motivirajo zaposlene k skrbi za zdravje, saj se le taki – fit in polni energije – lažje soočajo z danes vse večjimi in zapletenimi izzivi v poslovnem svetu in zasebnem življenju.

Za našteto pa imajo zaposleni v Leku kar veliko možnosti. Kot pojasnjuje sogovornik, imajo v okviru Lekove lokacije v Ljubljani svojo ambulanto, ki je sicer izpostava Zdravstvenega doma Šiška, precej zaposlenih pa ima tu tudi svojega osebnega zdravnika. Dejavnosti s področja medicine dela so sicer urejene z drugo specializirano službo. Na isti lokaciji Leku je tudi pogodbeni zobozdravnik, kjer imajo zaposleni v okviru programa »polni energije«, določene ugodnosti pri preventivni zobozdravstveni oskrbi. V okviru dobro urejene zdravstvene oskrbe in omenjenega preventivnega programa aktivnosti imajo zaposleni, ki jih pestijo različne zdravstvene težave, možnost tako imenovanega ciljanega, skrbno načrtovanega enotedenskega okrevanja v izbranih zdraviliščih. Na leto to omogočijo približno 60 zaposlenim.

Fit v lastnem fitnesu

Zelo dobro pa se je po besedah sogovornika obnesla tudi odločitev, da kar v Lekovih prostorih v Ljubljani uredijo in zdaj še dodatno razširijo lasten fitnes. Tega redno obiskuje okoli 120 članov, precej pa je tudi občasnih uporabnikov. Fitnes v Ljubljani radi obiskujejo tudi »Lekovci« iz Mengša, kjer je veliko mladih, ozaveščenih zaposlenih predvsem v biofarmacevtiki. V enotah drugod po Sloveniji, kjer nimajo svojih prostorov za fitnes, jih spodbujajo oziroma jim omogočajo druge primerne gibalne aktivnosti. »Imamo srečo, da uprava podpira naša prizadevanja za organiziranje različnih kakovostnih zdravstvenih preventivnih aktivnosti. Zavedajo se, da je treba vzdrževati ne le stroje in opremo, ampak tudi – ljudi,« to komentira Robert Hribar.




Kot še pojasnjuje, si s sodelavci ves čas prizadeva pripravljati kakovostne in zanimive programe, da bi že vključeni v različne vadbene skupine kar najdlje vztrajali in da bi pridobili nove, še neaktivne. To seveda pomeni, da morajo med ljudi, jih obiskovati v delovnem okolju, preudarno izbirati različne motivacijske pripomočke, kot so na primer pametne zapestnice in razne druge merilne pripomočke za spremljanje hoje ter drugih športnih aktivnosti; programe prilagajati tako naravi dela v posameznih oddelkih, se približati željam, možnostim in sposobnostim posameznih starostnih skupin, upoštevati urbana ali ruralna okolja in različne druge posebnosti.

Bolj aktivni, zdravi, zadovoljni …

Pregled podatkov, med katerimi so ankete, udeležba na organiziranih ali samostojnih telesnih aktivnostih, rezultati meritev telesnih, laboratorijskih in drugih testov ter analiz v zadnjih štirih letih, kolikor intenzivneje spremljajo omenjeni razširjeni program promocije zdravja na delovnem mestu, so spodbudni. Krepko čez polovico (63 odstotkov) zaposlenih je potrdilo, da so zaradi vključitve v program trenutno bolj aktivni, to pa verjetno prispeva tudi k boljši delovni učinkovitosti.

Zaradi večje ozaveščenosti o pomenu športne dejavnosti in njenih pozitivnih učinkov imajo ljudje danes v primerjavi s preteklostjo bolj pozitiven odnos do gibanja. Večina, skoraj 95 odstotkov vprašanih zaposlenih je odgovorilo, da se nameravajo tudi v prihodnje še naprej ukvarjati z vadbo. To je zelo spodbudno in ker izkušeni organizatorji in vaditelji vedo, da včasih še tako resne namere čez čas zaradi različnih razlogov uplahnijo, je smiselno športne aktivnosti zaposlenih spremljati in motivirati tudi v vmesnih obdobjih, na primer po »kritičnih« treh oziroma šestih mesecih, ko se lahko zazna večji osip. Z intenzivnejšim sodelovanjem, pogostejšimi obiski v centrih za preventivo zdravja se lahko poveča motivacija za vztrajanje pri različnih psihofizičnih aktivnostih. Prav v tem času, v zgodnji jeseni, so po krajšem poletnem in dopustniškem zatišju znova oživele organizirane aktivnosti tako v fitnes centru kot že utečeni programi v naravnem okolju, kot so pohodi, teki, kolesarjenje in drugo.

Spodbudne številke, zgovorne tabele

Kot s slikovitimi razpredelnicami pojasnjuje Robert Hribar, je bilo lani v Lekovih enotah vključenih v različne vodene vadbe (ki so jih spremljali z aktivnimi zapestnicami), 600 zaposlenih. V različna predavanja in delavnice na primer za manjšanje stresa in izgorelosti, pridobivanja znanja in veščin za pravilno izvajanje temeljnih postopkov oživljanja in druge aktivnosti, ki jih vključuje program Energized for Life – Polni energije, pa je bilo vključenih okoli tisoč zaposlenih. Organiziranega okrevanja v zdraviliščih se je udeležilo 61 ljudi z različnimi zdravstvenimi težavami, preventivne zobozdravstvene preglede je v spomladanskem terminu opravilo 192 zaposlenih, akcije ozaveščanja o preprečevanju anemije se je udeležilo skoraj 600 zaposlenih, meritve telesne sestave in strokovnega svetovanja glede na rezultate meritev je bilo deležno več kot 950 zaposlenih.

V programe vodene vadbe je lani na novo vstopilo skoraj 58 odstotkov ljudi. Ob vstopu je bilo 8,7 odstotka zdravstveno ogroženih zaradi prevelike telesne teže, 32 odstotkov udeležencev pa je imelo prekomerno težo, z vrednostjo indeksa telesne mase (ITM) več kot 25,6. Ugodne rezultate so pokazale izmerjene spremembe telesne sestave. Skoraj 30 odstotkov ljudi, ki so sodelovali v organizirani vadbi je izgubilo po 1 kg telesne teže ali več; v enem primeru tudi 18 kg izgubljene prekomerne telesne teže. Ugotovili so tudi, da se je skoraj 23 odstotkov vključenih v programe aktivne vadbe znebilo nevarne trebušne maščobe, pri približno četrtini udeležencev pa se je spremenila sestava mišične mase.



Ugodno so sprejeli ponujene programe tudi zaposleni v Lekovem obratu v Lendavi, pa ljubljanskem oddelku pakirnice, kjer je bilo med skoraj 60 vključenimi 13 takih, ki so imeli težave s kostmi in mišicami, pa so jim zato omogočili izbrano kineziološko vodeno vadbo in različne delavnice.

Tudi letošnji program aktivnosti se poleg že omenjenega posveča ergonomiji delovnih mest, subvencioniranju gibalne aktivnosti zaposlenih, ozaveščanju o zdravi, uravnoteženi prehrani in vrsti drugih aktivnosti, kot so svetovanje zaposlenim v stiski, izbrani programi aktivnosti za starejše sodelavce, pogovori, priporočila in svetovanje o pomenu kakovostnega spanja; nadaljuje se program preventivnega zdravstvenega okrevanja, usposabljanje za temeljne postopke oživljanja in drugo.

In kako sicer sogovornik tudi sam skrbi za svoje zdravje in dobro počutje? Že dolgo so mu samoumevne zgodnje jutranje aktivnosti, denimo 5 km teka ali hoje, na primer na Šmarno goro, da tako da pride med 7.30 in 8. uro zjutraj že »energetsko napolnjen« v službo in to zaleže do konca delavnika, okoli petih popoldne. Kadar mu ne uspe opraviti jutranjega športnega rituala, to nadomesti z večernim tekom ali kolesarjenjem. Slabo vreme zanj kot zagotavlja, ni nikakršna ovira. To je veljalo tudi za njegove celotne priprave na ljubljanski maraton in enako je njegovo ravnanje, če se vreme skisa denimo med vikendom.
Šport – a nikakor ne tak, ki bi ga doživljal kot prisilo ali mučenje, temveč mora biti predvsem v zadovoljstvo in sprostitev ter krepitev zdravja – je, preprosto, pravi, njegov način življenja.