Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zdravje 2024

Rešitev za upravljanje zdravil v bolnišnicah

Slovensko podjetje z inovativnim produktom za shranjevanje zdravstvenih podatkov Better Platform že v 15 državah omogoča vzpostavitev elektronskih zdravstvenih kartotek.
V Sloveniji smo po uporabi eRecepta med državami EU na tretjem mestu, saj tega uporablja 98 odstotkov slovenskih splošnih zdravnikov, povprečje v EU pa je 50 odstotkov. FOTO: Leon Vidic/Delo
V Sloveniji smo po uporabi eRecepta med državami EU na tretjem mestu, saj tega uporablja 98 odstotkov slovenskih splošnih zdravnikov, povprečje v EU pa je 50 odstotkov. FOTO: Leon Vidic/Delo
20. 8. 2019 | 06:00
22. 8. 2019 | 09:43
15:35
Slovenija med državami EU posebej dobro zagotavlja dostop do odprtih podatkov in eZdravja; po uporabi storitev eZdravja se je zavihtela na šesto mesto. Po uporabi eRecepta smo na tretjem mestu, saj tega uporablja 98 odstotkov slovenskih splošnih zdravnikov, povprečje v EU pa je 50 odstotkov.

Na spletu uporablja zdravstvene storitve in storitve oskrbe 27 odstotkov Slovencev, povprečje v EU pa je 18 odstotkov. Pri digitalni izmenjavi zdravstvenih podatkov je Slovenija na 16. mestu; uporablja jo 27 odstotkov zdravnikov, povprečje v EU pa je 43 odstotkov. Nad povprečjem EU smo po uporabi digitalnih storitev javne uprave, kjer se uvrščamo na 14. mesto. Naša država se po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe evropske komisije za leto 2019 uvršča na 16. mesto med 28 državami članicami. Evropska komisija sicer od leta 2015 spremlja digitalno konkurenčnost držav članic s poročili o indeksu digitalnega gospodarstva in družbe.
 

Z eZdravjem do izmenjave dokumentov


Ena osnovnih komponent eZdravja je Centralni register podatkov o pacientih (interoperabilna hrbtenica), ki deluje že pet let, v zadnjem letu pa so se mu praktično priključili vsi javni izvajalci zdravstvene dejavnosti in večina zasebnih izvajalcev, ki delujejo v javni zdravstveni mreži. Navedena osnovna infrastrukturna komponenta, ki jo je vzpostavilo podjetje Better by Marand, omogoča izmenjevanje dokumentov med izvajalci zdravstvenih storitev, kot so odpustna pisma in ambulantni zapisi.

Ena osnovnih komponent eZdravja je Centralni register podatkov o pacientih, ki deluje že pet let. Bodo kartoteke kmalu le še preteklost? FOTO: Leon Vidic/Delo
Ena osnovnih komponent eZdravja je Centralni register podatkov o pacientih, ki deluje že pet let. Bodo kartoteke kmalu le še preteklost? FOTO: Leon Vidic/Delo


Pomeni, da ko je pacient odpuščen v kateremkoli zdravstvenem domu ali bolnišnici v Sloveniji, se dokumente, to je odpustno pismo, ki ga bolnik dobi v roko, hkrati pošlje tudi v centralno hrbtenico na ministrstvu za zdravje oziroma fizično na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). In vsak, ki je udeležen v pacientovem procesu zdravljenja na podlagi napotnice, lahko dostopa do teh dokumentov, vendar le toliko časa, dokler je pacient v njegovi obravnavi. Sestavni del tega so tudi eRecept, elektronske napotnice, zdaj pa se uvajajo še tako imenovani povzetki zdravljenja. »To pomeni strukturirano obliko odpustnega pisma, kjer so dodatno zabeleženi še na primer alergije, razni posegi in podobno,« navajajo v Better by Marand.


Brez domačih referenc je težko uspeti v tujini


Za prihodnost je treba poskrbeti za čim več domačega znanja na področju informatike, ki pa se ne more razviti samo za Slovenijo, podjetja morajo biti usmerjena tudi na tuje trge. S prihodki, ki jih lahko ustvarijo na slovenskem trgu, na področju informatike ne morejo zgraditi svetovnega produkta. Brez referenc iz domovine pa je tudi izredno težko uspeti v tujini. Zato so se tudi v Better by Marand, ki letos praznuje 30 let obstoja, usmerili v tujino, ker jim samo to omogoča kritično maso in investicije v produkte.

Z referenčnim projektom slovenskega eZdravja je podjetje nazadnje uspelo tudi na razpisu na Malti. Tam nameravajo uvesti nacionalni program digitalizacije zdravstva. Za implementacijo podatkovne platforme kot ključne komponente za projekt uvedbe nacionalnega elektronskega zdravstvenega kartona je bilo na razpisu malteškega ministrstva za zdravstvo med petimi ponudniki izbrano slovensko podjetje Better by Marand. Better je namreč Marandova blagovna znamka, ki združuje IT-rešitve na področju zdravstva. Ključna zahteva v zvezi s platformo je bila, da podatke zagotovi kot storitev na podlagi njihovega ločevanja od aplikacij in shranjevanja v formatu, ki ni vezan na proizvajalca aplikacij.

Z referenčnim projektom slovenskega eZdravja je Marand nazadnje uspel tudi na razpisu na Malti. FOTO: Mitja Felc/Delo
Z referenčnim projektom slovenskega eZdravja je Marand nazadnje uspel tudi na razpisu na Malti. FOTO: Mitja Felc/Delo


»Naša rešitev bo,« kot pravi Tomaž Gornik, direktor Better by Marand, »Malti omogočila vzpostavitev nacionalne zbirke podatkov pacientov in njihovo prenosljivost med različnimi zdravstvenimi ustanovami in proizvajalci aplikacij, raziskovalnimi inštituti in celo državami.« V tako imenovani nacionalni zdravstveni hrbtenici bodo shranjeni zdravstveni podatki prebivalcev, kot so na primer opravljena cepljenja, alergije, pregled preteklih diagnoz, zgodovina kirurških posegov in aktualen seznam pacientovih zdravil. Ti podatki bodo enostavno in vedno dostopni pooblaščenim proizvajalcem različnih kliničnih aplikacij.
 

Sistem naj bi zagnali do konca leta


Platforma Better, kot pojasnjuje Tomaž Gornik, vse podatke shranjuje v obliki formata openEHR, ki je odprt podatkovni format in ni vezan na določenega ponudnika zdravstvenih rešitev, kot so to nekateri drugi formati. Malta bo z uporabo tega formata izvedla reformo zdravstvenega sistema in tako zgradila trdno podlago za trenutne in prihodnje zdravstvene projekte in aplikacije.

Better by Marand se lahko pohvali, da je največji sistem, ki so ga doslej vzpostavili, sistem eZdravja leta 2013 v Moskvi za izmenjavo zdravstvenih podatkov za 12 milijonov prebivalcev. »Za brskanje med 20 milijoni elektronskih zdravstvenih zapisov in milijardo dokumentov je bilo treba čakati manj kot sekundo. Sistem trenutno vključuje 500 moskovskih zdravstvenih domov in 106 bolnišnic, v katerih skupno dela 50.000 zdravnikov,« še pojasni Tomaž Gornik.

Doslej so največji sistem eZdravja vzpostavili leta 2013 v Moskvi za izmenjavo zdravstvenih podatkov za 12 milijonov prebivalcev. FOTO: Reuters
Doslej so največji sistem eZdravja vzpostavili leta 2013 v Moskvi za izmenjavo zdravstvenih podatkov za 12 milijonov prebivalcev. FOTO: Reuters


Svojo podatkovno platformo je Marand pred kratkim uvedel tudi v univerzitetnih bolnišnicah v Heidelbergu, Göttingenu, Hannovru in Münstru, kot tudi v eni največjih in najboljših univerzitetnih bolnišnic v Evropi, berlinskem Charitéju, ter v konzorciju Swiss Medical Network, ki v Švici upravlja kar 17 bolnišnic. Prav tako rešitev uporabljajo na Švedskem, v regiji Östergötland. V britanskem projektu 100.000 Genomes Project, največjem tovrstnem projektu na svetu, platformo uporabljajo za obdelavo podatkov 70.000 ljudi z redkimi boleznimi in bolnikov z rakom ter njihovih sorodnikov. Platformo ​Better uporablja tudi organizacija Eurotransplant, ki skrbi za povezavo prejemnikov in darovalcev organov v osmih državah srednje in zahodne Evrope, v katerih skupaj živi več kot 130 milijonov ljudi.
 

Upravljanje zdravil v bolnišnicah


Za upravljanje zdravil v bolnišnicah so v Better by Marand razvili rešitev OPENeP (e-Prescribing), to je elektronski sistem predpisovanja in dajanja zdravil v bolnišnicah. Z njim so prisotni v bolnišnicah v Veliki Britaniji, prodajajo ga tudi v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Švici ga bodo do konca leta implementirali v 17 bolnišnicah po vsej državi, v Sloveniji pa so modul za upravljanje zdravil uvedli na onkološkem inštitutu in v pediatrični kliniki.

Zdravila ne pomenijo samo velik del stroškov bolnišnic, ampak tudi veliko tveganje za varnost pacienta, recimo, če pride do kontraindikacije zdravil. Poleg tega je upravljanje in dajanje zdravil v papirni obliki lahko tudi precej netransparentno, nastajajo pa lahko tudi napake (nečitljiva imena zdravil in odmerki), če je vse zapisano le na papirju. Z omenjenim produktom OPENeP so digitalizirali celoten proces predpisovanja in dajanja zdravil, ki vključuje zdravnika, ki predpisuje zdravila, sestro, ki pacientom daje zdravila, in kliničnega farmacevta, ki zdravilo pripravi. To velja tudi za najzahtevnejša okolja, kot so intenzivne enote, kar pomeni upravljanje predpisovanja in dajanja vseh vrst zdravil, tudi infuzij. Prednosti te digitalizacije so, da se lahko beleži stroške zdravil na pacienta, obenem pa se lahko prepreči morebitne neželene učinke, kot na primer pri kombinacijah zdravil, ali pa se prepreči zamude pri jemanju ali pri zamenjavah zdravil.

Za upravljanje zdravil v bolnišnicah so v Better by Marand razvili rešitev<strong> </strong>OPENeP (e-Prescribing), to je elektronski sistem predpisovanja in dajanja zdravil v bolnišnicah. FOTO: Leon Vidic/Delo
Za upravljanje zdravil v bolnišnicah so v Better by Marand razvili rešitev OPENeP (e-Prescribing), to je elektronski sistem predpisovanja in dajanja zdravil v bolnišnicah. FOTO: Leon Vidic/Delo


»S produktom OPENeP smo pred štirimi leti vstopili na britanski trg, ravnokar ga začenjamo uvajati v četrti bolnišnici. Po naših ocenah naj bi do konca leta in v letu 2020 pridobili še vsaj deset bolnišnic v Veliki Britaniji, a tudi v drugih državah,« pravijo v Better by Marand. Po njihovih analizah lahko z uporabo tega produkta bolnišnice računajo na šest- do osemodstotno zmanjšanje stroškov za zdravila. Pri tem je na stroškovni učinek treba gledati še širše, saj če z napačno apliciranim zdravilom povzročimo še dodatno podaljšanje bivanja pacienta v bolnici ali dodaten zaplet, potem z elektronskim predpisovanjem zdravil lahko prihranimo še bistveno več kot le od šest do osem odstotkov.

V Univerzitetni bolnišnici v Plymouthu slovenska raziskovalka dela natančno študijo »Prej« in »Potem«, ki bo dokončana konec leta in v kateri merijo ne samo obseg manj porabljenih zdravil, temveč tudi dodaten čas, ki ga zaradi morebitnih napak pri dajanju zdravil ali kontraindikacij za to porabijo zaposleni.
 

Digitalizacija zdravstva in odprte platforme


Mnoge zdravstvene ustanove imajo ob menjavi aplikacij precejšnje težave, ker te vključujejo tudi prenos podatkov iz ene aplikacije v drugo, saj so formati zapisa podatkov med seboj praviloma nekompatibilni. Zapisi podatkov se namreč nanašajo na konkretnega ponudnika in njegovo aplikacijo. V okviru procesa menjave aplikacij se določeni podatki lahko izgubijo, kar pa je za zdravstvene podatke nesprejemljivo, saj morajo biti dostopni in konsistentni skozi celotno življenjsko obdobje posameznika; na primer, če pri otroku odkrijejo alergijo na penicilin, ga mora ta informacija spremljati skozi vse življenje.

V Univerzitetni bolnišnici v Plymouthu slovenska raziskovalka dela natančno študijo »Prej« in »Potem«, v kateri merijo ne samo obseg manj porabljenih zdravil, temveč tudi dodaten čas, ki ga zaradi morebitnih napak pri dajanju zdrav
V Univerzitetni bolnišnici v Plymouthu slovenska raziskovalka dela natančno študijo »Prej« in »Potem«, v kateri merijo ne samo obseg manj porabljenih zdravil, temveč tudi dodaten čas, ki ga zaradi morebitnih napak pri dajanju zdrav


Platforma Better učinkovito ureja problematiko zaprtih podatkov s tem, da produkt temelji na odprtem podatkovnem modelu, kar pomeni, da ponudnik zdravstvenih storitev ni življenjsko vezan nanjo zaradi formata podatkov tako kot na druge ponudnike in jih lahko zamenja z drugo rešitvijo. »In to je velik korak naprej, temu se seveda upirajo veliki svetovni ponudniki, ki želijo, da bi ponudnike zdravstvenih storitev vezali nase,« še pravijo v Better by Marand in dodajajo, da so podatki pomembnejši kot aplikacija, saj bodo ostali vso življenjsko dobo pacienta, ki je lahko tudi 100 let ali več, medtem ko se bodo aplikacije menjavale. Povprečna življenjska doba posamezne aplikacije pa je od sedem do deset let. Dolgoročno tako ni pomembno, katere aplikacije bodo izbrane za zdravstvo neke države, pomembno je, da bodo podatki v obliki, ki ni odvisna od nobenega ponudnika aplikacij.
 

Kako rešiti problem zaradi GDPR


V večini bolnišnic imajo številne aplikacije in zbirke osebnih podatkov, ki med seboj niso povezane. Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) je povzročila, da je bilo treba v bolnišnicah »prešteti« te aplikacije, saj so v njih podatki pacientov. »In če bolnišnica ne ve, kje vse podatke o pacientih ima, težko zagotovi pacientu njihovo skladnost z GDPR – v Univerzitetni bolnišnici v angleškem Plymouthu, s katero sodelujemo, imajo 182 različnih sistemov, v UKC Ljubljana jih nimajo dosti manj. Ob tem se je treba zavedati, da je sistem vsaka manjša baza podatkov, excelova datoteka ali papirni zapis, na katerem so podatki o pacientu. Ko bolnišnica kupi nov sistem, tega ne odpravi,« pravi Gornik in kot rešitev navede, da lahko institucije omenjeni problem rešijo le tako, da začnejo prestavljati podatke v odprto platformo, te podatke pa lahko potem neodvisno uporabljajo vse aplikacije in v platformo nazaj vpisujejo nove podatke, ki jih posamezna aplikacija generira, hkrati pa bodo podatki obvladovani in v skladu z GDPR, z vso pravno zaščito.



Zdravstvo potrebuje različne aplikacije, ne potrebuje pa tega, da vsaka aplikacija shranjuje podatke po svoje. Tudi UKC Ljubljana na primer bi moral imeti en vir podatkov, aplikacije pa izbrane in prilagojene posamezni specialnosti ter od najboljšega ponudnika. V podjetju Better by Marand tako zagovarjajo dve stvari, in sicer, da se podatki ločijo od aplikacij in da so v odprtem formatu, ki jih ne kontrolira noben ponudnik, s tem pa je bolnišnici omogočena prosta in najboljša možna izbira med ponudniki aplikacij. Primer: mesto Moskva ima štiri velike ponudnike, ki delajo aplikacije, samo mesto pa skrbi za podatke v približno tisoč institucijah, enak princip bodo uvedli tudi na Malti.

Z nakupom aplikacij bi država tudi pri nas lahko pomagala slovenskim podjetjem, saj bi podjetje, ki bi razvilo neko aplikacijo, lahko šlo z njo tudi na trg v tujino. Na tem področju obstaja organizacija HealthDay (to je iniciativa, ki je na nov način povezala zdravstveno tehnološko skupnost in je stičišče za digitalne inovacije v zdravstvu), kjer poskušajo petim inovatorjem aplikacij do konca leta 2020 omogočiti, da vstopijo v zdravstveni sistem, to je, da bi jih ZZZS začel financirati. ZZZS ima namreč določena sredstva za inovacije, ki pa jih financira le, če so klinično dokazane. V omenjeni skupnosti želijo presekati ta gordijski vozel, saj če nekdo ne bo financiral inovativnih rešitev, ne bodo nikoli klinično dokazane.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine