Neomejen dostop | že od 9,99€
Število delovnih mest v gradbeništvu se hitro povečuje, v zadnjih letih panoga vsako četrtletje zaposli približno tisoč več ljudi, ob tem se je močno povečalo število nezasedenih delovnih mest. Treba bo izboljšati delovne razmere, da bo gradbeništvo za kadre zanimivejše, pravijo v panogi in pričakujejo tudi ukrepanje države.
V tretjem četrtletju lani, ko so na voljo zadnji podatki statističnega urada, je v gradbeništvu delalo skoraj 67 tisoč ljudi, že v prvem četrtletju leta 2021 so v panogi presegli število delavcev iz obdobja pred izbruhom koronavirusa. Od takrat se je tudi močno povečal delež delovnih mest, za katera delodajalci ne uspejo dobiti kadrov. Po zadnjih podatkih je nezasedeno že vsako 13 delovno mesto v panogi, kar pomeni, da bi gradbinci takoj zaposlili 5400 oseb. To panogo uvršča na prvo mesto po razkoraku v ponudbi in povpraševanju kadrov, tako po številu iskanih delavcev kot tudi po deležu nezasedenih delovnih mest.
Ob tem opozarja na menjavo generacij. Statistični podatki kažejo, da je starejših od 55 let kar 15 odstotkov zaposlenih v panogi. Kadra že zdaj primanjkuje, ob upokojevanju v prihodnjih letih pa med mladimi ni dovolj zanimanja za delo v gradbeništvu, skrbi Simčiča. »Izzive pri pridobivanju novih kadrov imamo tako na strokovnem kot na operativnem izvedbenem področju. Največ pri pridobivanju gradbenih inženirjev, gradbenih delovodij, pa tudi pri zidarjih, tesarjih in strojnikih težke gradbene mehanizacije,« pojasnjuje Marko Trampuž, direktor družbe Kolektor Construction. Iskanje primernega kadra že dolgo ni več osredotočeno samo na Slovenijo. Strinja se, da so razmere v panogi predvsem posledica zmanjševanja generacij, vpisanih v strokovne institucije.
Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, meni, da se bo v prihodnjih desetih letih upokojila približno tretjina vseh licenciranih gradbenih inženirjev, torej najviše rangiranih strokovnjakov, ki lahko opravljajo najodgovornejša dela v gradbeništvu. »Priliv na obeh fakultetah je odločno premajhen. Na zbornici si prizadevamo, da bi privabili mlade. V sklopu mednarodnega sejma Megra, ki bo od 8. do 11. marca v Gornji Radgoni, bomo pripravili izobraževalni dan slovenskega gradbeništva, na katerem bomo mladim predstavili in jih poskušali navdušiti za poklice v panogi. Slovenci morajo prepoznati, da gradbeništvo nista več kramp in lopata, ampak da je to sofisticirano delo,« je poudaril.
Kako ključen je izziv, s katerim se moramo spoprijeti kot država, pojasnjujejo na Inženirski zbornici Slovenije (IZS):
Med vzroki za takšno stanje navaja zmanjšanje ugleda gradbene panoge zaradi krize v prejšnjem desetletju. Finančna kriza in tudi nekatere slabe odločitve so povzročile propad velikega dela podjetij s tega področja, zato so se močno znižali tudi dohodki gradbenih inženirjev.
»Neugoden dejavnik pri odločitvi za študij gradbeništva je tudi cikličnost investicij, zaradi katere je dela enkrat preveč, drugič pa premalo. Zdaj, ko ga je preveč, so inženirji večinoma preobremenjeni, kar ne pripomore h kakovosti njihovega življenja, kljub morda nekoliko višjim dohodkom,« pravi Dejan Prebil in dodaja, da bo morala narediti korak naprej država z dolgoročnim načrtovanjem investicij, prav tako pa bi morala poskrbeti za promocijo študija inženirstva nasploh. Marko Trampuž se strinja: »Za vzpostavitev in vzdrževanje ustrezne kadrovske strukture v gradbeništvu je treba zagotoviti stabilno in predvidljivo poslovno okolje, brez velikih nihanj.«
Dejan Prebil priložnost vidi tudi v omejitvi vpisa na nekaterih drugih fakultetah, ki izobražujejo kader, ki ni deficitaren, in močno zmanjšujejo vpis na gradbeni fakulteti. »Predvsem imamo v mislih študij arhitekture, s katerim se čezmerno producira kader, ki
Na inženirski zbornici si prizadevajo za dvig ugleda gradbenih inženirjev v družbi z odličnostjo delovanja; od članov zahtevajo, da delo opravljajo korektno in v skladu s predpisi in kodeksom pooblaščenih inženirjev. Pri predstavitvah poklica se povezujejo tudi z drugimi deležniki, pogrešajo pa, da bi država prepoznala težave s pomanjkanjem gradbenih inženirjev in pripravila programe, ki bi mlade spodbudili k študiju inženirskih poklicev.
»V nekaterih drugih državah je zaradi velikega prispevka inženirstva k blaginji družbe razvoj inženirskega kadra strateško prepoznan. Poznamo prakse, ko vsebine s teh področij načrtno uvajajo že v predšolski in šolski program, v državnih medijih se financirajo vsebine, ki propagirajo inženirsko delo, uvajajo se dnevi, v nekaterih državah celo tedni inženirstva, v okviru katerih država inženirstvo še posebej intenzivno propagira, v vrtcih in šolah pa potekajo predstavitve in prikazi delovanja inženirjev in podobno. Pri nas se celo javni mediji na primer ob potresu še vedno velikokrat obrnejo za mnenje na arhitekta in ne na pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva, čeprav je to področje gradbene in ne arhitekturne stroke. Tudi to je nekaj, kar bi želeli spremeniti,« pričakuje Dejan Prebil.
Gregor Ficko in Zoran Simčič opozarjata na še nekatere druge vzvode, s katerimi bi na ravni države lahko izboljšali ugled gradbeništva in tudi delovne razmere, kolikor je mogoče, s čimer bi prispevali k temu, da bi mladi in njihovi starši panogo pogosteje prepoznavali kot zanimivo karierno priložnost. »Slovenija je v srednjeevropskem prostoru skoraj edina država, ki še nima urejenega paritetnega sklada, tega nam ne uspe spraviti na dnevni red vsakokratne oblasti,« Gregor Ficko spomni na leta prizadevanja stroke za ureditev tega področja.
Po Simčičevih besedah bi z uvedbo paritetnega sklada zaposleni dobili boljšo zaščito, s čimer bi se izboljšale delovne razmere in odpravil zaostanek za drugimi panogami na tem področju. Pričakuje, da bi sklad prispeval tako k boljšim plačilom kot k ureditvi razmer. Opozoril je na pogoje investitorjev, vključno z javnimi investicijami, ki pričakujejo izjemno kratke roke za izvedbo del, upošteva se tudi paradigma najnižje ponudbe. To zadnje je nujno treba spremeniti, se strinjata Ficko in Simčič.
V Kolektorju Construction sicer ugotavljajo, da se ugled gradbeništva v družbi počasi, vendar vztrajno izboljšuje, k temu pa lahko prispevajo država, državne institucije – tako strokovne kot izobraževalne –, izvajalci in vsi vpleteni v to panogo. Tudi na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo se strinjajo, da se ugled gradbeništva izboljšuje, kar po njihovem mnenju dokazuje tudi nagrada za Delovo osebnost leta 2022 inženirju gradbeništva Marjanu Pipenbaherju, ki je lani prejel tudi visoko državno odlikovanje srebrni red za zasluge.
»Tudi zagon investicijskega ciklusa prispeva k temu, da so gradbeniki iskani in čedalje bolje plačani. Aneksov in afer je manj. Ne sme pa biti merilo najnižja cena, ampak naj bo prioriteta obvladovanje najnovejših tehnologij, kar vključuje razpoložljivost zaposlenih s specifičnimi naprednimi znanji in najnovejše mehanizacije za gradnjo, obnovo in/ali rušenje. Tako bodo projekti v praksi lahko izvedeni brez večjih napak in hitreje. Sočasno pa je treba večje infrastrukturne projekte ustrezno načrtovati in jih prilagoditi kapaciteti gradbenega sektorja v Sloveniji. Ekstremna nihanja navzgor in navzdol panogo ubijajo,« se strinjajo tudi na fakulteti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji