Gradbene poklice je treba približati mladim

Število delovnih mest v gradbeništvu se hitro povečuje, v zadnjih letih panoga vsako četrtletje zaposli približno tisoč več ljudi, ob tem se je močno povečalo število nezasedenih delovnih mest. Treba bo izboljšati delovne razmere, da bo gradbeništvo za kadre zanimivejše, pravijo v panogi in pričakujejo tudi ukrepanje države.

V tretjem četrtletju lani, ko so na voljo zadnji podatki statističnega urada, je v gradbeništvu delalo skoraj 67 tisoč ljudi, že v prvem četrtletju leta 2021 so v panogi presegli število delavcev iz obdobja pred izbruhom koronavirusa. Od takrat se je tudi močno povečal delež delovnih mest, za katera delodajalci ne uspejo dobiti kadrov. Po zadnjih podatkih je nezasedeno že vsako 13 delovno mesto v panogi, kar pomeni, da bi gradbinci takoj zaposlili 5400 oseb. To panogo uvršča na prvo mesto po razkoraku v ponudbi in povpraševanju kadrov, tako po številu iskanih delavcev kot tudi po deležu nezasedenih delovnih mest.

»Če govorimo o potrebah po kadrih pri zaključnih gradbenih delih [ta sodijo med specializirana gradbena dela, ki po podatkih statističnega urada prispevajo k skupni vrednosti opravljenih gradbenih del skoraj polovico], smo delodajalci v veliki stiski. Na trgu dela ni delavcev, bazen zavoda za zaposlovanje je izpraznjen. Do kadra lahko pridemo samo, če ga ukrademo drugemu delodajalcu, kar ni prava pot,« razmere opisuje Zoran Simčič, predsednik sekcije gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije.

Dodatni izziv – upokojevanje

Ob tem opozarja na menjavo generacij. Statistični podatki kažejo, da je starejših od 55 let kar 15 odstotkov zaposlenih v panogi. Kadra že zdaj primanjkuje, ob upokojevanju v prihodnjih letih pa med mladimi ni dovolj zanimanja za delo v gradbeništvu, skrbi Simčiča. »Izzive pri pridobivanju novih kadrov imamo tako na strokovnem kot na operativnem izvedbenem področju. Največ pri pridobivanju gradbenih inženirjev, gradbenih delovodij, pa tudi pri zidarjih, tesarjih in strojnikih težke gradbene mehanizacije,« pojasnjuje Marko Trampuž, direktor družbe Kolektor Construction. Iskanje primernega kadra že dolgo ni več osredotočeno samo na Slovenijo. Strinja se, da so razmere v panogi predvsem posledica zmanjševanja generacij, vpisanih v strokovne institucije.

Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, meni, da se bo v prihodnjih desetih letih upokojila približno tretjina vseh licenciranih gradbenih inženirjev, torej najviše rangiranih strokovnjakov, ki lahko opravljajo najodgovornejša dela v gradbeništvu. »Priliv na obeh fakultetah je odločno premajhen. Na zbornici si prizadevamo, da bi privabili mlade. V sklopu mednarodnega sejma Megra, ki bo od 8. do 11. marca v Gornji Radgoni, bomo pripravili izobraževalni dan slovenskega gradbeništva, na katerem bomo mladim predstavili in jih poskušali navdušiti za poklice v panogi. Slovenci morajo prepoznati, da gradbeništvo nista več kramp in lopata, ampak da je to sofisticirano delo,« je poudaril.

Kako ključen je izziv, s katerim se moramo spoprijeti kot država, pojasnjujejo na Inženirski zbornici Slovenije (IZS):

»Pričakujemo, da bo v prihodnjih petih letih pomanjkanje pooblaščenih inženirjev doseglo raven, ko bo pomembno vplivalo na realizacijo investicijskih projektov in bodo nekateri zaradi tega tudi zastali. Oceno med drugim utemeljujemo na podlagi statistike članstva glede na letnico rojstva. Iz te izhaja, da bo pogoj za upokojitev v prihodnjih petih letih izpolnilo približno 844 pooblaščenih inženirjev, da je trenutno na trgu aktivnih več kot 450 upokojenih, ki opravljajo delo na podlagi zaposlitve za krajši delovni čas, in da so mlajše generacije (predvsem letnik 1985 in mlajše) pooblaščenih inženirjev manj številne,« pravi Dejan Prebil z IZS. Če bi želeli obdržati enako število pooblaščenih inženirjev, kot jih ima IZS danes, bi se moralo v petih letih vpisati 1210 novih, dodaja Prebil, a na podlagi števila diplomantov pričakuje, da se jih bo v tem času včlanilo le približno 750.

Prizadevanje za povečanje ugleda

Med vzroki za takšno stanje navaja zmanjšanje ugleda gradbene panoge zaradi krize v prejšnjem desetletju. Finančna kriza in tudi nekatere slabe odločitve so povzročile propad velikega dela podjetij s tega področja, zato so se močno znižali tudi dohodki gradbenih inženirjev.

»Neugoden dejavnik pri odločitvi za študij gradbeništva je tudi cikličnost investicij, zaradi katere je dela enkrat preveč, drugič pa premalo. Zdaj, ko ga je preveč, so inženirji večinoma preobremenjeni, kar ne pripomore h kakovosti njihovega življenja, kljub morda nekoliko višjim dohodkom,« pravi Dejan Prebil in dodaja, da bo morala narediti korak naprej država z dolgoročnim načrtovanjem investicij, prav tako pa bi morala poskrbeti za promocijo študija inženirstva nasploh. Marko Trampuž se strinja: »Za vzpostavitev in vzdrževanje ustrezne kadrovske strukture v gradbeništvu je treba zagotoviti stabilno in predvidljivo poslovno okolje, brez velikih nihanj.«

Inženirji kot strateški kader v državi

Dejan Prebil priložnost vidi tudi v omejitvi vpisa na nekaterih drugih fakultetah, ki izobražujejo kader, ki ni deficitaren, in močno zmanjšujejo vpis na gradbeni fakulteti. »Predvsem imamo v mislih študij arhitekture, s katerim se čezmerno producira kader, ki

ima zaradi močne medijske promocije velik ugled v družbi, a v osnovnem poklicu niti danes, ko je področje graditve na vrhuncu, še zdaleč ni tako iskan, kot so gradbeni inženirji. Seveda na mikavnost poklica vpliva tudi pričakovan dohodek. Povprečna plača gradbenih inženirjev raste, vendar še vedno ni primerljiva z drugimi poklici z enako stopnjo izobrazbe, čeprav gradbeni inženirji, tako kot na primer odvetniki in notarji, skrbimo za javni interes, posledice nestrokovnega ravnanja gradbenih inženirjev pa so lahko zelo velike,« opozarja Prebil.

Na inženirski zbornici si prizadevajo za dvig ugleda gradbenih inženirjev v družbi z odličnostjo delovanja; od članov zahtevajo, da delo opravljajo korektno in v skladu s predpisi in kodeksom pooblaščenih inženirjev. Pri predstavitvah poklica se povezujejo tudi z drugimi deležniki, pogrešajo pa, da bi država prepoznala težave s pomanjkanjem gradbenih inženirjev in pripravila programe, ki bi mlade spodbudili k študiju inženirskih poklicev.

»V nekaterih drugih državah je zaradi velikega prispevka inženirstva k blaginji družbe razvoj inženirskega kadra strateško prepoznan. Poznamo prakse, ko vsebine s teh področij načrtno uvajajo že v predšolski in šolski program, v državnih medijih se financirajo vsebine, ki propagirajo inženirsko delo, uvajajo se dnevi, v nekaterih državah celo tedni inženirstva, v okviru katerih država inženirstvo še posebej intenzivno propagira, v vrtcih in šolah pa potekajo predstavitve in prikazi delovanja inženirjev in podobno. Pri nas se celo javni mediji na primer ob potresu še vedno velikokrat obrnejo za mnenje na arhitekta in ne na pooblaščenega inženirja s področja gradbeništva, čeprav je to področje gradbene in ne arhitekturne stroke. Tudi to je nekaj, kar bi želeli spremeniti,« pričakuje Dejan Prebil.

Čakajoč na posluh države

Gregor Ficko in Zoran Simčič opozarjata na še nekatere druge vzvode, s katerimi bi na ravni države lahko izboljšali ugled gradbeništva in tudi delovne razmere, kolikor je mogoče, s čimer bi prispevali k temu, da bi mladi in njihovi starši panogo pogosteje prepoznavali kot zanimivo karierno priložnost. »Slovenija je v srednjeevropskem prostoru skoraj edina država, ki še nima urejenega paritetnega sklada, tega nam ne uspe spraviti na dnevni red vsakokratne oblasti,« Gregor Ficko spomni na leta prizadevanja stroke za ureditev tega področja.

Po Simčičevih besedah bi z uvedbo paritetnega sklada zaposleni dobili boljšo zaščito, s čimer bi se izboljšale delovne razmere in odpravil zaostanek za drugimi panogami na tem področju. Pričakuje, da bi sklad prispeval tako k boljšim plačilom kot k ureditvi razmer. Opozoril je na pogoje investitorjev, vključno z javnimi investicijami, ki pričakujejo izjemno kratke roke za izvedbo del, upošteva se tudi paradigma najnižje ponudbe. To zadnje je nujno treba spremeniti, se strinjata Ficko in Simčič.

Kot pravi Simčič, so zaradi tega delovniki zaposlenih daljši od osem ur, delajo tudi ob koncu tedna, za nizko plačo, podjetjem pa ostaja premalo sredstev za naložbe, s katerimi bi sicer lahko izboljševala delovne razmere. Ne samo da z vsem tem kot družba izgubljamo priložnost, da bi povečali zanimanje mladih, tudi za tujce po Simčičevih besedah Slovenija čedalje bolj postaja samo odskočna deska za odhod v druge države EU. Prepričan pa je, da se samo z vlaganji v lastne kadre in z načrtnim delom z njimi panoga lahko razvija. Pri tem poudarja tudi pomen poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja.

V Kolektorju Construction sicer ugotavljajo, da se ugled gradbeništva v družbi počasi, vendar vztrajno izboljšuje, k temu pa lahko prispevajo država, državne institucije – tako strokovne kot izobraževalne –, izvajalci in vsi vpleteni v to panogo. Tudi na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo se strinjajo, da se ugled gradbeništva izboljšuje, kar po njihovem mnenju dokazuje tudi nagrada za Delovo osebnost leta 2022 inženirju gradbeništva Marjanu Pipenbaherju, ki je lani prejel tudi visoko državno odlikovanje srebrni red za zasluge.

»Tudi zagon investicijskega ciklusa prispeva k temu, da so gradbeniki iskani in čedalje bolje plačani. Aneksov in afer je manj. Ne sme pa biti merilo najnižja cena, ampak naj bo prioriteta obvladovanje najnovejših tehnologij, kar vključuje razpoložljivost zaposlenih s specifičnimi naprednimi znanji in najnovejše mehanizacije za gradnjo, obnovo in/ali rušenje. Tako bodo projekti v praksi lahko izvedeni brez večjih napak in hitreje. Sočasno pa je treba večje infrastrukturne projekte ustrezno načrtovati in jih prilagoditi kapaciteti gradbenega sektorja v Sloveniji. Ekstremna nihanja navzgor in navzdol panogo ubijajo,« se strinjajo tudi na fakulteti.