Ozaveščanje o poklicih manjša stereotipe

Pomanjkanje kadrov, ki se bo zaradi staranja populacije v Evropi samo še poglabljalo, je eden od vzrokov za čedalje močnejše zavedanje o pomenu tega, da vsak posameznik lahko opravlja poklic, ki ga najbolj veseli in je v njem najboljši. Eden od predsodkov, zaradi katerega se izgublja veliko potenciala, je ločevanje na moške in ženske poklice.

Slovenija je, kar zadeva delitev poklicev po spolih, še vedno precej tradicionalna, ugotavljajo na Centru RS za poklicno izobraževanje (CPI). »Na moške v tipično ženskih poklicih smo se že navadili, ženske v tipično moških poklicih pa imajo pred seboj še kar nekaj izzivov. Ni toliko težava v tem, da jih ne bi mogle opravljati, temveč v percepciji družbe. O tem želimo z različnimi aktivnostmi, tudi s projektom Promocija poklicnega izobraževanja, ozaveščati in informirati ter tako podirati stereotipne predstave. Naložbe sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada,« pojasnjuje Sara Gošnak iz CPI.

Eden od načinov so tekmovanja za mlade v poklicnih spretnostih, kjer lahko širša javnost opazuje mlade strokovnjakinje in strokovnjake v prikazovanju spretnosti. Evropsko tekmovanje EuroSkills, ki ga v Sloveniji organizira CPI, je po njenih besedah dober kazalnik brisanja stereotipov v opravljanju poklicev po spolih, kjer lahko med mladimi iz več kot 30 držav opazujemo tudi odlične strokovnjakinje v panogah, kot so slikopleskarstvo, kamnoseštvo, elektroinštalacije, betonska gradnja, polaganje keramike in drugo. Tovrstna predstavitev poklicev mlade obiskovalce informira o poklicu in jih hkrati lahko tudi navduši, da za svojo karierno prihodnost izberejo poklic, na katerega sploh ne bi pomislili.

Z razvojem tehnologij in siceršnjim napredkom se spreminjajo tudi poklici in marsikateri ni več takšen, kot ga imamo v spominu. Veliko se jih je digitaliziralo, spomni Gošnakova, zaradi uporabe različnih orodij in pripomočkov zanje niti ne potrebujemo večje fizične moči, v ospredje prihajajo potrebe po kompetencah.

Stereotipi lahko vzbujajo pomisleke

»Ko sem se odločala za poklic, sem imela v mislih delo z materiali. Zdelo se mi je zelo dobro začeti študirati nekaj zelo praktičnega, to sem si želela po gimnaziji,« je povedala Sibila Leskovec. Vpisala se je na Višjo strokovno šolo v Sežani in postala inženirka oblikovanja. Posvetila se je kamnu. Zdaj študira kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), se je pa letos udeležila tekmovanja SloveniaSkills, ki je za zmagovalce v posameznem poklicu vstopnica za tekmovanje na evropski ravni.

Kako se je odzvala okolica, ko je izbrala študij oblikovanja kamna, ki v družbi velja za bolj moško domeno? »Družina in bližnji prijatelji so me pri odločitvi podpirali. Si pa tega nisem upala zaupati vsem, ker sem pri nekaterih doživela nekakšen posmeh, češ, kaj pa boš? Delala stopnice in nagrobnike? Drugi so bili veseli zame, čeprav se jim je zdelo nenavadno. Tudi v srednji šoli mislim, da svoje izbire nisem omenila prav veliko profesorjem, v osnovni pa sploh nisem vedela, da kaj takšnega obstaja,« se spominja Sibila Leskovec.

Pogosto sliši, da ženske drugače delajo s kamnom in tudi bolje, vendar meni, da spol pri tem ne igra vloge. Se pa mora kot ženska v takšnem poklicu vedno znova dokazovati. »Mogoče moraš pokazati celo več, kot bi moral moški, če bi bil na tvojem mestu. Tudi delodajalci so name gledali kot na šibkejšo in mislim, da sem bila zaradi tega prikrajšana za kakšno znanje. Opazovati namreč ni isto kot preizkusiti se v nečem. Še vedno je prisoten stereotip, da ženska ne more znati delati z veliko kotno brusilko ali s kladivom in špico v roki. To, da se moraš vedno znova dokazovati, je včasih utrujajoče, ampak ko se dokažeš, te mnogi precej bolj cenijo, ker si ženska,« razmišlja sogovornica in priznava, da se ji ob številnih vprašanjih, ki jih dobi, ko pove, da oblikuje kamen, včasih pojavi dvom in se vpraša, ali zaradi svojega dela deluje ženstveno.

Je pa tudi veliko pozitivnih odzivov, meje stereotipov o moških in ženskih poklicih se po njenem počasi premikajo. »Ne bi smeli biti omejeni s stereotipi. To moramo premagati. Kot najstnik je težko biti samozavesten, ker verjetno še sam ne veš, kaj hočeš. Vse želim spodbuditi, da delajo to, kar želijo, tudi če nasprotuje družbenim normam. Veliko vlogo imajo starši, ki bi morali otroka spodbujati in mu stati ob strani,« pravi Sibila Leskovec.

Otrokov interes, ne mnenje drugih

Špela Šedivy, njena mentorica na tekmovanju SloveniaSkills, ki je prav tako študirala oblikovanje kamna na Višji strokovni šoli Sežana, zdaj pa je vpisana na magistrski študij kiparstva na ALUO, mladim svetuje: »Sledite svojim interesom. Prej ali slej boste hvaležni, da ste imeli zaupanje vase in pogum za to, da ste šli po svoji poti.«

Kot pravi, si želi, da že v osnovni šoli deklet in fantov ne bi omejevali v njihovih željah po poklicih glede na spol. »Šolske svetovalne službe bi se morale posvečati interesu mladih in jih usmerjati na pot, ki jih zanima, ne glede na to, ali se to nekomu zdi primerno ali ne. Komentarji in vprašanja starejših, vezani na ločevanje poklicev po spolu, lahko mladega hitro odvrnejo od njegovih želja in ciljev. Prav tako (ali še bolj) pa na to lahko vplivajo njegovi prijatelji in družina,« opozarja.

Stereotipno ločevanje poklicev po spolu je zelo zgrešeno, še doda in spomni tudi na ločevanje znotraj nekega poklica glede na zahtevnost del. Kuharice običajno dojemajo kot tiste, ki so zaposlene v šolskih kuhinjah in menzah, moški pa so načeloma chefi, zvezde restavracij, kuharji na najvišji ravni.