S kriptodenarnico osvajajo svetovni trg (VIDEO)

Maribor – Real security je tehnološko podjetje, ki na trg širše regije Adriatik prinaša nove tehnologije na področju kibernetske varnosti, s poudarkom na rešitvah za zaščito podatkov, orodjih za nadzor omrežij in preprečevanje vdorov. Z inovativno kriptodenarnico slovenske proizvodnje BC Vault pa to mariborsko podjetje osvaja svetovni trg.

Lansko poslovanje je bilo odlično, ocenjuje glavni izvršni direktor in solastnik podjetja Real security Renato Uhl, saj so dosegli nekaj manj kot 30-odstotno rast. Imeli so 4,3 milijona evrov prihodkov in nekaj manj kot 180.000 evrov dobička, dodana vrednost na zaposlenega pa je znašala 50.624 evrov. »Za letos po zadnjih podatkih kaže vrhunsko, ker smo že zdaj skoraj 30 odstotkov nad načrti. Posebej se je začelo poznati tudi trženje našega novega izdelka kriptodenarnice BC Vault, tako da pričakujemo, da bomo ob koncu leta za približno 30 odstotkov presegli načrte,« pravi Renato Uhl.

Inovativna kriptodenarnica plod slovenskega znanja

Začetki podjetja segajo 17 let nazaj, ustanovila pa sta ga skupaj z Alenom Šalamunom, ki je zdaj glavni tehnični direktor. Kot distribucijsko podjetje skrbijo za prenos znanja in izdelkov na slovenski trg, na trg nekdanje Jugoslavije, v Albanijo in tudi Bolgarijo. Kot pravi Alen Šalamun, so pozicionirani kot podjetje, ki po poslovnih partnerjih – to so sistemski integratorji, svetovalna podjetja, računalniška podjetja – dostopajo do strank in jim prenašajo znanje ter implementirajo nove tehnologije.



»Z razvojem in začetkom trženja naše rešitve BC Vault, inovativne kriptodenarnice, ki je ne samo plod slovenskega znanja, ampak se tudi vse komponente proizvajajo in sestavljajo v Sloveniji, pa vstopamo na svetovni trg,« pravi Renato Uhl.

V razvoj kriptodenarnice so vložili ogromno sredstev. Denar podjetje vlaga v zadeve, o katerih meni, da bodo v prihodnje zelo spreminjale podobo na primer finančnega sveta. »Kriptodenarnica naj bi bila tisti zadnji korak za uporabnike, naj bodo to institucije ali posamezniki, za zavarovanje njihovih sredstev – investicij v kriptovalute,« pojasnjuje Uhl.

Neomejene možnosti, kako z nekom sodelovati

Področje kriptosveta oziroma tehnologij veriženja podatkovnih blokov (ang. blockchain) je še v povojih, zato lahko samo ugibamo, kaj se bo zgodilo čez 10, 15 ali 20 let, pravi Alen Šalamun. »Vsekakor pa bo tehnološko gledano tehnologija blockchain ostala – ne glede na to, kako jo ljudje danes dojamejo, ko se dotikajo samo kriptovalut, ki so samo eno izmed podpodročij te tehnologije. Vsekakor bodo imeli uporabniki vedno potrebo po tem, da se identificirajo in avtentificirajo na način, ki ga je zelo težko zlorabiti. In v osnovi naš izdelek BC Vault ponuja točno to, v povezavi s kriptovalutami oziroma tehnologijami blockchain,« še pojasnjuje Šalamun, ki se je ravno vrnil z ene največjih konferenc tehnoloških podjetij Rise v Hongkongu, kamor so bili povabljeni, na njej pa sodelujejo imena, kot Google in Amazon.



Na konferenci so predstavili svojo kriptodenarnico in se srečali s številnimi različnimi potencialnimi partnerji, vlagatelji in uporabniki. »V stiku smo bili s svetom zunaj našega malega okolja, kjer vidiš, da so določene tehnologije že dosti bolj vpletene v vsakdanje življenje. Če omenim na primer samo Singapur, Hongkong ..., to so države, ki aktivno sodelujejo pri razvoju tehnologij​ blockchain, že na samem državnem področju je več vlaganj, več razvoja, več projektov,« razloži Šalamun. Obenem doda, da obstaja skorajda neomejeno možnosti oziroma scenarijev, kako z nekom sodelovati, od tega, da nekdo postane velik strateški partner kot kupec, do tega, da investira delež sredstev, da ima možnost vplivati na proces razvoja z določenimi zadevami, ki jih potrebujejo, pa vse do investitorjev, ki iščejo samo priložnost za dobiček.



»Pogovarjali smo se s številnimi, od velikih investicijskih skladov, ki potrebujejo rešitev zase za upravljanje določenih investicij, do podjetij, ki so pripravljena z nami tehnološko sodelovati, kajti marsikatero, ki se danes še ne ukvarja s tehnologijami blockchain, se že zaveda, da bo to moralo narediti v prihodnje, in zato iščejo strateška povezovanja že danes,« še pravi Šalamun.

Od male najete pisarne …

Leta 2002 sta Renato Uhl in Alen Šalamun skupaj s kolegom Davidom Ivačičem, ki je zdaj direktor prodaje, začela podjetniško pot v majhni najeti pisarni. Prvi partner je bilo podjetje Trend Micro, ki se ukvarja z zaščito pred virusi, od tam pa je šla njihova pot strmo navzgor, saj so podpisali še nekaj pogodb z znanimi proizvajalci, začel se je odpirati tudi trg. »Imeli smo vedno nove ideje, med drugim smo organizirali konferenco Risk, ki je bila takrat bolj poskus druženja ljudi iz stroke, ker tega leta 2006 pri nas ni bilo, in smo bili prva konferenca s področja informacijskih tehnologij. Na prvi konferenci nas je bilo 70 entuziastov, danes je to konferenca, ki je presegla tudi naša pričakovanja – letos smo imeli že 600 udeležencev iz 25 držav,« pojasnjuje Uhl.
 

… do organizatorja odmevne konference Risk

Na konferenco zdaj prihajajo predavat ljudje, ki so v tej industriji pomembni v svetovnem merilu, kot na primer Ramses Gallego, nekdanji podpredsednik svetovnega združenja Isaca, ki je bil pred leti tudi svetovalec v Beli hiši, pa Raj Samani iz podjetja McAfee, ki zunaj svojega rednega dela vodi tudi skupino za boj proti spletnemu kriminalu v Angliji, pa Kah Kin Ho iz podjetja Fireeye, ki je bil pred tem pri podjetju Cisco dolga leta odgovoren za kibernetsko varnost in je tudi svetovalec svetovnim vladam glede zaščite državnih podjetij in mrež.



S konferenco so po Uhlovih besedah dosegli svoj cilj, in to je prenesti znanje na trg s srečanjem podobno mislečih strokovnjakov iz IT-sveta. Septembra se bodo tako že začeli pripravljati na naslednjo konferenco, ki bo od 19. do 21. marca 2020. Rdeča nit bo vprašanje elektronske varnosti v povezavi z umetno inteligenco, tudi tehnologije​ blockchain. »Letos smo prvič kot vzporedni konferenčni dogodek testno organizirali tudi tako imenovani Blockchain Day, katerega glavni pokrovitelj je bilo podjetje Bitcoin.com Rogerja Vera, ki je po videopovezavi nagovoril udeležence. Poigravamo se z idejo, da bi mogoče ta del konference blockchain ​prenesli na Brdo in ga morebiti pripravili v sodelovanju s podjetji, ki so povezana s to tehnologijo,« zamisli podjetja še predstavi Renato Uhl.
 

Denar za stroj »ja«, za varnost pa raje »ne bi«

Tudi slovenska podjetja se vedno bolj zavedajo problema kibernetske varnosti, v primerjavi z velikimi gospodarstvi pa lahko rečemo, da samo capljamo za njimi, meni Šalamun. »Pa ne zato, ker v Sloveniji ne bi bilo znanja. Znanje in želja sta dostikrat prisotna, problem je finančni del, predvsem razumevanje, zakaj to potrebujemo, in navsezadnje veriga odgovornosti, ko se zgodi incident. Najlaže je reči finančnemu direktorju podjetja, da ne bodo odšteli 20.000 evrov za neko rešitev, saj v primeru incidenta on sam ne bo odgovarjal, torej bo privarčeval ta denar. Poleg tega v tem ne vidijo nobene dodane vrednosti,« še pravi Šalamun.



Uhl pa to še bolj slikovito opiše: »Če ste proizvodno podjetje in kupite stroj, ki bo vsako sekundo izdelal 100 zamaškov, lahko takoj izračunate, kdaj boste imeli investicijo povrnjeno, zato je to za podjetnika zanimivo. Če pa mora nekdo denar vložiti v nekaj, česar niti prav ne razume, kaj je, zato da bo zaščiten, če bi se kaj zgodilo – tu je pa teže reči 'ja'.« Vendar se tudi to razmišljanje zadnje čase spreminja, tudi z direktivo o varstvu osebnih podatkov (GDPR). V tujini je to standard, saj podjetje mora določene stvari varovati, pri nas pa šele prihaja v zavest, da ni treba vlagati samo v stroje, ampak tudi v tehnologije, ljudi ...

Razmišljanje za prihodnost

»Naš moto je – že zato, ker smo malo podjetje – vedno bil, da smo morali razmišljati tudi o malenkostih, drugače nas danes ne bi več bilo,« pravi Šalamun. To pomeni, da je naša strežniška farma deloma v oblaku, deloma pri nas in to zadnje je konsolidirano. Tako imamo namesto desetih strežnikov le dva dosti močnejša. Ta trend učinkovite rabe virov na vseh področjih se v Sloveniji zelo počasi spreminja, saj je treba stroške za te zadeve izračunati na večletni osnovi, tako kot da gradite hišo.



»Če podjetje kupi strojno opremo, ki je vredna od 20.000 do 40.000 evrov, z njo pa prihrani 600 evrov na leto samo za elektriko, se to izplača, tudi zato, ker vam take opreme tudi po petih do šestih letih ni treba zamenjati, saj je njena tehnologija še vedno aktualna,« pravi Šalamun. Glavna napaka, ki jo opažajo pri strankah, je, da je pri izbiri najpomembnejša le cena, zanemarjajo pa se vsi drugi dejavniki, kot so poraba elektrike, vzdržljivost glede na obdobje, cena vzdrževanja in podobno.



»Prej ali slej se to pozna, a po navadi prepozno,« pravi Šalamun in ponazori, kako v podjetju učinkovito upravljajo vire: pitniki za vodo z gretjem in hlajenjem se čez vikende samodejno izklapljajo, klimatske naprave za prostor z računalniškimi strežniki pa so nastavljene na optimalno temperaturo, ki je mogoče le malo višja od striktno predpisanih na primer 21 stopinj. »Zakaj? Ker ena stopinja razlike v strežniškem prostoru, kjer klime delujejo 24/7, pomeni ogromno,« pravi Šalamun in doda, da če morate iz svojega žepa plačevati, se potrudite optimizirati stroške, vendar ne tako, da ne bi plačevali zaposlenih, ampak se poskuša privarčevati tam, kjer se to da zelo preprosto.