Kar je Jobs naredil z iphonom, lahko naredimo s svetilko (VIDEO)

Šempetrska družba Intra lighting je s kakovostjo naprednih arhitekturnih svetil med vodilnimi proizvajalci na globalnem trgu. Z narekovanjem inovativnih trendov v panogi bistveno presega splošno dojemanje svetlobe in razsvetljave, a z izdelki zadovoljuje tudi najbolj eminentne kupce. Naslednji korak je poustvarjanje sončne svetlobe.

Intra lighting je specializiran proizvajalec arhitekturnih svetil in svetlobnih sistemov za vse vrste prostorov, razvojna naravnanost pa je družbo postavila za vodilnega globalnega nišnega proizvajalca pametne razsvetljave s tehnologijo LED.

Očitno so izdelki Intra lighting dovolj dobri povsod, da so se prerinili v kroge, kjer se odloča, ali bodo njihove rešitve tudi sprejete. »Arhitekti in vlagatelji, ki ponavljajo naložbe, nas imajo v mislih zaradi dizajna, kakovosti in servisa. V splošnem prepričanju sicer ljudje predvidevajo, da mi kupujemo, sestavljamo in prodajamo, kar smo resda počeli pred 25 leti. Na tujih trgih, na primer v Italiji, kjer je ogromno proizvajalcev razsvetljave, pa spadamo med tri vodilne. Nešteto italijanskih proizvajalcev se ne more primerjati z nami, čeprav si želijo, ampak jih arhitekti in light-designerji tja ne postavljajo. Glede na to, da delamo projekte za Ferrari, Facebook in Microsoft ter druga eminentna podjetja v svetu, to veliko pove, da smo dobri.«


 

Ikea nas ne zanima

Ne glede na bleščeča imena v Intra lighting zavračajo odvisnost od večjih kupcev. »Moj sošolec je bil v 90. letih direktor Ikee za Vzhodno Evropo. Vedno me je prepričeval, da bi delali skupaj, ampak sem ga vedno zavrnil. Vse svetilke, ki jih proizvajamo zadnjih 20 let, nimajo nalepke drugega proizvajalca. Vse prodamo pod blagovno znamko Intra lighting,« je pojasnil direktor Marino Furlan. Z 31,67 milijona evrov prihodkov od prodaje je lani Intra lighting zabeležila 3,12 milijona evrov čistega dobička. Pod streho imajo 131 zaposlenih, vsak pa podjetju pridela več kot 76.000 evrov dodane vrednosti. Pred dvema letoma so beležili rast prodaje za 49,5-odstotka, lani za 14 odstotkov, letos prav tako. Z uvajanjem naslednje generacije svetilk prihodnje leto pričakuje rast med 25- in 30 odstotkov.



»V zadnjih letih je rast izrazita, saj malce pomaga tudi stabilno evropsko gospodarstvo. Vmes se je zgodil še izredni dogodek, da se je razsvetljava popolnoma spremenila. Kar je bilo še leta 2014 aktualno, danes sploh ne proizvajamo več. Na novo smo razvili vse produkte. V treh letih smo spremembe izpeljali do takšne mere, da klasične razsvetljave s klasičnimi viri svetlobe nismo proizvajali že leta 2017,« je opisal zahteve trga. Podjetje sicer izvozi več kot 88 odstotkov v 68 držav, od tega 67 odstotkov na trge EU. A se bo delež prodaje v prihodnjih letih predvidoma zmanjšal, saj Furlan pričakuje gospodarsko krizo v EU.



»Svet je razdeljen na 11 ekonomskih celin. Želimo biti na vseh celinah tudi s proizvodnjo, ne samo s prodajo. S tem bomo manj ranljivi zaradi kriz na posameznih ekonomskih celinah. V ZDA ravnokar ustanavljamo podjetje in v bližnji prihodnosti verjetno tudi v Indiji. Kitajska pa nas niti najmanj ne zanima. Tam bodo vsi potegnili kratko zaradi kraje intelektualne lastnine, ki jo država podpira in ki ni prijazna do tujih vlagateljev,« razmišlja Furlan in pravi, da trgov niti ne delijo več.

Svetilke so enake za najbolj revne in najbolj bogate trge: »Bolj gre za razliko zaradi psihološkega učinka cen na revnejših trgih. Manjši je BDP, večji pomen ima cena, višji je BDP, bolj pomembna je kakovost izdelka. Trgu poskušamo dati najboljše za najbolj optimalno ceno.«



Selitev po svetu poteka pospešeno. Med drugim so v Sydneyju v najvišji avstralski stolpnici Grand Casino s hotelom dobavili šest kilometrov dolgo svetilo. Domačega trga vseeno ne zapostavljajo. »Kdor ni dober doma, tudi v svetu ne bo. To je eno zlatih pravil ekonomije,« je prepričan.
 

Kot sonce

Furlan zagotavlja, da je podjetje vse vedno vlagalo v razvoj. Trenutno pripravljajo drugo generacijo svetlobe svetilk, ki ustvarja udobje, funkcionalnost in varčnost v prostorih. Pripravili so tri družine hibridnih luči, ki so jim dodali element akustike – absorpcijo ropota, ki nastaja predvsem z govorjenjem. Redno sodelujejo z Zavodom za gradbeništvo, inštitutom Bartenbach, Fakulteto za strojništvo, Fakulteto za arhitekturo, Fakulteto za elektrotehniko, z Akademijo za likovno umetnost … Trenutno razvijajo svetilo, ki naj bi bilo zelo blizu sončni svetlobi oziroma frekvencam, ki jih sonce oddaja. »Z meritvami, ki smo jih opravili, se bomo temu približali na 99 odstotkov. Svetilo bo uporabno v trezorjih in nadzornih centrih, ki nimajo zunanje svetlobe. Da bi ljudem dali, kar daje sonce v naravi,« napoveduje direktor, ki pa se ne ustavlja: »Svetlobi lahko dodamo multifunkcionalnost. Možno je, da naredimo s svetilko nekaj, kar je Steve Jobs naredil z iPhonom ali iPadom. Na tem delamo. Vse bi lahko delali preko projekcij, dodali bomo še vonj in dodatne ekrane. Govorimo o neskončnih možnostih, kaj lahko do leta 2030 vgradimo v svetilko. Svetilko, ki nas bo razumela, se pogovarjala. Da bi lahko delali na prazni mizi, če bo delovno mesto sploh še takšno, da bo v pisarni.«



Z uporabo terminologije, ki se ne omejuje na izraz pametna svetila, je bolj natančen. »Pametno je nekaj, kar je danes povezano s telefonom, ampak moramo funkcije sami upravljati. Tudi razsvetljavo lahko upravljamo s telefonom. A to je le delček, saj so prihranki skozi upravljanje izjemno majhni. Največje prihranke dobimo s tem, da je svetloba tam, kjer je potrebna in kolikor je je potrebno. Če govorimo o emocijah ljudi, je potrebno malo tople svetlobe, ko govorimo o funkcionalnosti, je stvar obratna. Ne govorimo torej o pametni svetilki, temveč o pametni rešitvi razsvetljave.«

S tem je pravzaprav ponovil slogan podjetja, ki so ga iskali in oblikovali dolga leta, pravi. V tem času so pač precej nadgradili naše osnovno dojemanje, da je svetloba zgolj nekaj, kar sveti. »Najprej imamo v mislih človeka, nato arhitekturo prostora, šele na tretjem mestu je svetlobna rešitev. Svetilka je na četrtem mestu. Tako smo prišli do slogana, da je svetloba samo tam, kjer jo potrebujemo, kadar jo potrebujemo in kolikor jo potrebujemo. To velja za vse oddelke v podjetju.«


 

Svetloba vpliva na počutje

Intra lighting se v 42-odstotkih napaja z elektriko lastne sončne elektrarne. Namen imajo pokriti vso potrebo. Ogrevajo se na biomaso. Pri izdelavi svetil uporabljajo materiale, ki jih lahko reciklirajo – v večini primerov nad 93 odstotkov. Za embalažo uporabljajo karton, za službene avtomobile so začeli kupovati avtomobile na hibridni pogon. »Na prvem mestu sta zdravje in zdravo okolje. Za tem pridejo potrebe ljudi. Podjetja so tista, ki zagotavljajo neko osnovo za normalno življenje. Skozi družbeno odgovornost so ključna, da izboljšujejo pogled na življenje. Če so uspešna, boljše nagrajujejo in bolje skrbijo za okolje, skozi psihološki vidik je pomembno, da se ljudje lahko tudi pohvalijo.«



Prepričan je, da bi lahko z javnimi razpisi javne objekte naredili prijetnejše: »Razsvetljava javnih stavb predstavlja med 1,5- in največ štiri odstotke vrednosti naložbe. Ampak treba se je vprašati, kaj je najbolj pomembno. Če namreč ni svetlobe, ne boste ničesar videli. Če je je preveč, ne bodo prišle do izraza arhitektura, notranja oprema in podobno. Svetloba ni samo funkcionalna, ampak vpliva na človeško počutje, daje čar stvarem, ko vidimo strukturo, realne barve, njihovo usklajenost.«



Oktobra bo Intra lighting praznovala 30. obletnico, med drugim s postavitvijo svetlobnega laboratorija Experience Lab. Center svetlobe oziroma Experience center bo ponudil možnost doživljanja svetlobe z vsemi petimi čuti. Gradili bodo predvsem na občutkih, saj svetlobe ne le vidimo, ampak jo tudi čutimo. Prinaša možnost doživetja osebne izkušnje, boljših predstavitev kupcem in drugi zainteresirani javnosti, organizacijo predavanj, izobraževanj, sodelovanja s podjetji, šolami, raziskovalnimi in izobraževalnimi inštitucijami …



Podjetje ne želi postati mutinacionalka z več tisoč zaposlenimi. »Izgubili bi tisto, v čemer smo dobri. Zdaj ukinjamo stare programe in gremo na nove, saj moramo biti inventivni, vodilni. Ostati moramo srednje veliki in najboljši,« napoveduje. Kako to podjetju uspeva? Fluktuacije zaposlenih praktično ni, bolniška odsotnost je nižja od slovenskega povprečja. »Hudičevo pa pazimo, da v kolektiv ne pridejo gnila jabolka,« opozarja direktor, ki priznava, da je imel včasih težavo z ločevanjem, kaj pomeni biti lastnik in kaj je delo v podjetju: »To sta dve popolnoma ločeni stvari. Veliko ljudi je ključnih, da dobro delamo. Na prvem mestu ni prvi mož, niti družina, ampak veliko posameznikov, ki vodijo oddelke. Ključni so timsko delo, isti cilji in doseganje teh ciljev. In preseganje.«