Dan, ko omogočiš 5G, je šele začetek

Razvoj pete generacije mobilnih omrežij (5G) bo prinesel napredek na več področjih, od zabavne industrije, multimedije in zasebne rabe, do strateških sektorjev, kot so zdravstvo, javna varnost, energetika, logistika, transport in industrija. 5G ne bo revolucija v nobenem pogledu, saj temelji na 4G, v omrežni infrastrukturi pa implementira tehnologije, ki so znane že nekaj let. V testiranje pa bodo prišli novi primeri uporabe, kot so hologramski klici, je v intervjuju med drugim povedal mag. Matjaž Beričič, član uprave Telekoma Slovenije, odgovoren za tehnologijo.
 

Med pandemijo koronavirusa se je močno povečala uporaba telekomunikacijskih storitev, kar je operaterjem povzročilo tudi nekaj težav. Bi se z omrežjem 5G lahko izognili težavam glede zmogljivosti omrežja?

Pandemija je bila tudi za telekomunikacijska omrežja svojevrsten izziv, saj je pokazala, kar operaterji vemo – da so kapacitete sedanjih omrežij omejene. V Telekomu Slovenije večjih motenj na srečo nismo imeli, saj so se nam vlaganja v zmogljivo in skalabilno tehnologijo v zadnjih letih med pandemijo dodatno obrestovala. Na takrat še nejasen razplet dogodkov smo se začeli tudi dovolj zgodaj zelo resno pripravljati, tako da smo bili marca, ko se je situacija z množičnim prehodom šolanja in dela na daljavo bliskovito spremenila, pripravljeni.

V telekomunikacijski industriji imamo dolgoročne vizije, ker načrtujemo omrežja in storitve ter zmogljivosti za nekaj let naprej. Velik del trenutno aktualne vizije 2025 smo morali marca letos bliskovito uresničiti, in sicer tako z vidika načina dela kot z vidika rabe storitev in količin prometnih tokov. Tudi nadzor omrežja in kibernetsko varnost smo morali prilagoditi danim razmeram, ob tem pa primarno zaščititi zdravje naših zaposlenih in uporabnikov ter hkrati zagotoviti varnost pri uporabi storitev​ IKT.
5G nam bo v takšnih situacijah prinesel še večjo fleksibilnost, še boljšo odzivnost, še večje kapacitete in vrhunsko uporabniško izkušnjo, zelo podobno optičnim omrežjem.

Kakšne vse nove razvojne možnosti in priložnosti pravzaprav prinaša tehnologija 5G? In kakšen pomen ima za gospodarstvo?

5G je tehnologija novega desetletja, pri tem pa gre za naravni generacijski razvoj mobilnih komunikacij, kot smo mu bili priča v zadnjih desetletjih. Konec 80. let je Evropa uvedla enoten digitalni mobilni komunikacijski sistem GSM, imenovan tudi druga generacija (2G), ki je še vedno temelj predvsem govornih mobilnih komunikacij ter del komunikacij M2M (machine to machine), kot so bankomatne povezave, POS-terminali, različni števci v elektrogospodarstvu in javni infrastrukturi. V zadnjih petih letih pa so se mobilne komunikacije praktično preselile na četrto generacijo (4G). Vsaka naslednja generacija mobilnih omrežij zmore več. Ob tem se mobilni podatkovni promet vztrajno eksponentno povečuje; v našem mobilnem omrežju uporabniki tako danes opravijo 30-krat več prenosa podatkov kot konec leta 2012, ko smo uvedli 4G. Hkrati s tehnološkim razvojem pa se razvijajo družba, gospodarstvo in življenje vsakega med nami.

V primerjavi s sedanjimi mobilnimi omrežji tehnologija 5G, ki se bo postopoma razvijala do okoli leta 2030, uporabnikom prinaša veliko večje hitrosti prenosa podatkov v obeh smereh, od in do uporabnika, in veliko krajši odzivni čas z izredno kratko zakasnitvijo (latenco) nekaj milisekund.

V poslovnem segmentu 5G prinaša razvoj več področij. Prinesel bo razmah komunikacij M2M oziroma nadaljnji razvoj interneta stvari (IoT), kar pomeni hkratno učinkovito povezovanje velikega števila naprav, tudi več milijonov, to pa omogoča razvoj pametne industrije, pametnih mest in skupnosti. Razvoj 5G bo poleg vertikal zabavne industrije, multimedije in zasebne rabe vplival tudi na vertikalo zdravstva, ki je eden najpomembnejših sektorjev kritične infrastrukture. Poleg tega pa še na področja javne varnosti, energetike, transporta in industrije. Zelo verjetno bo s pomočjo 5G delovalo vse več aplikacij interneta stvari, ki bodo temeljile na napredni obdelavi slike, tudi s pomočjo strojnega vida, tehnologij umetne inteligence in podobno.

Kaj vse bodo prednosti 5G?

Vse nove tehnologije gredo skozi tako imenovani »hype cycle«. Globalna industrija in marketing na začetku razvoja obljubljata veliko, po naši oceni pa gre 5G z vrhunca napihovanja pričakovanj že po krivulji treznjenja, ki so ga prinesli tudi koronski časi, v fazo realnosti. 5G ne bo revolucija v nobenem pogledu, saj v omrežni infrastrukturi implementira tehnologije, ki so znane že nekaj let. V testiranje pa bodo prišli novi primeri uporabe, kot so hologramski klici. Zabavna industrija, industrija koncertov in športnih dogodkov bo verjetno prinesla primere uporabe, katerih obrisi se danes šele kažejo; ob dejstvu, da bodo morda množični dogodki okrnjeni, omejeni ali pa se bodo izvajali drugače.

Na področju industrije so zahteve po vedno večji avtomatizaciji, tehnologija 5G pa bo v industrijo 4.0 prinesla nove primere uporabe. In to predvsem tam, kjer bo treba v realnem času sinhronizirati proizvodnjo na več lokacijah ali v več fazah. 5G bo omogočil fleksibilnost, da bo možno na ekonomičen način zelo hitro prestrukturirati proizvodnjo bodisi na nov proizvod iste vrste ali čisto drugačen proizvod. To pomeni, da se bo s pomočjo 5G stroškovno optimiziralo stroje in robote, s senzoriko zagotavljalo še višjo raven kakovosti produktov, predvsem pa personalizacijo naročil, kar je eden od temeljev industrije 4.0. V praktično vseh gospodarskih vejah, pa tudi v javni upravi, bo 5G omogočil dodatne funkcionalnosti za drugačno, še učinkovitejše delovanje.

Tehnologija 5G ponuja veliko priložnost tudi ponudnikom komunikacijskih storitev, ki lahko izkoristijo prednosti mobilne tehnologije 5G in ustvarijo nove trge zunaj meja tradicionalnih telekomunikacij. Kako vse se jih lahko izkoristi?

5G je priložnost tako za operaterje kot za poslovne vertikale in sektorje kritične infrastrukture, ki jim bodo lahko operaterji skupaj z drugimi partnerji s področja IKT zagotovili napredne digitalne rešitve. Tako globalno kot v Evropi in Sloveniji je trg izredno konkurenčen, operaterji pa čedalje bolj učinkoviti. Uporabniki imajo od tega vse večje koristi, saj so storitve vse bolj cenovno dostopne. Vendar pa sodobne komunikacije zahtevajo od operaterjev večja vlaganja tudi zaradi vedno večjih varnostnih zahtev tako z vidika kibernetske varnosti kot z vidika skladnosti s standardi, ki urejajo vplive na okolje. Varne in napredne komunikacije bodo pač pridobile vrednost.

Upravljanje obstoječih in hkrati novih tehnologij je zahtevno, saj so potrebni velika vlaganja, vzdrževanje in vrhunsko usposobljene kadrovske ekipe. Osnova za postavitev in razvoj 5G pa je razvito omrežje LTE-advanced oziroma 4G+. Na njem namreč 5G temelji tako z vidika tehnologije kot z vidika evolucijskega razvoja, terminalne opreme, znanja in vedno večjih varnostnih zahtev.

5G se bo uvajal postopno, tudi terminali bodo na trg prihajali postopno, prav tako se bodo uporabniki in primeri uporabe v poslovnih vertikalah ali vertikalah kritične infrastrukture postopoma selili iz starih generacij v nove ali pa se vzpostavljali na novi generaciji. In medtem ko se bodo starejše mobilne generacije postopoma ugašale, bomo še dolgo omrežje 4G in 5G upravljali skupaj. Velika večina uporabnikov in prometa je že zdaj na 4G.

Niti tehnološko niti okoljsko ni ne smiselno ne ekonomsko upravičeno postavljati ločene infrastrukture za omrežje 4G in 5G – predvsem pa je sobivanje vgrajeno v standarde. Pokritost s 4G je dovolj razvita, da predstavlja storitveni temelj, nad njo pa se bo z leti postopoma dodajala pokritost z 5G. Seveda ni mogoče, da bi uporabniki 5G pristali v omrežju, ki bi imelo slabšo pokritost kot 4G. Mobilni terminali 5G zato »kampirajo« na omrežju 4G, tudi govorne storitve delajo prek njega. Če pa mobitel zazna signal 5G, ga doda in v kombinaciji s 4G da uporabniku maksimum. Razvoj omrežja 5G je zato evolucijska nadgradnja 4G, ki zahteva napredno tehnologijo omrežja ter poznavanje in testiranje celotne verige omrežja: antenske sisteme, bazne postaje, sisteme prenosa, agregacijsko in jedrno omrežje, storitve ter terminalno opremo, ki vztrajno prihaja na trg. Prednost Telekoma Slovenije pri tem je, da je bil in da je kot edini slovenski operater aktiven v evropskih in slovenskih projektih s področja razvoja 5G.

Imamo najbolj razvito omrežje 4G+, na njem smo julija letos naredili prvi korak uvajanja 5G; v obstoječem frekvenčnem pasu 2600 MHz smo omogočili prvo slovensko omrežje 5G, ki ga bomo razvijali še naprej.

Ocena je, da ima digitalizacija slovenske družbe oziroma gospodarstva potencial za dvig BDP v velikostnem razredu milijarde evrov. Precejšen del tega potenciala bo možno izkoristiti tudi s 5G v kombinaciji z drugimi tehnologijami. Po naših projekcijah se bo tako imenovani mobilni IKT trg ​pri razvoju pretežno naslonil na tehnologijo 5G in bo sestavljen iz treh ključnih stebrov: množičnega interneta stvari, tako imenovanih kampus omrežij (navidezna namenska omrežja) in javne varnosti. Tako bo na primer omogočen nadzor kakovosti proizvodnje na daljavo; pri kampus omrežjih pa bodo znotraj ene fizične infrastrukture omogočena virtualna namenska omrežja za različna področja, kot so letališča, pristanišča, transportne poti, proizvodnja, skladišča, okolje, kmetijstvo, energetika.

Kako načrtujete pametno 5G-infrastrukturo?

Načrtujemo jo tako, da bomo lahko na njej poleg komunikacijskih storitev omogočili številna navidezna namenska omrežja za posamezne poslovne vertikale, kot so zdravje, zaščita in reševanje (javna varnost), energija, transport ... 5G namreč omogoča rezinjenje (angl. slicing) omrežja, s tem pa tudi uvedbo številnih kampus omrežij, kar bo gospodarstvu omogočilo nadaljnjo digitalizacijo. To je največja tehnološka sprememba glede na prejšnje mobilne generacije.

Rezinjenje na podlagi tehnologij virtualizacije bo omogočilo, da bo na manjšem številu infrastruktur možno zelo fleksibilno in enostavno omogočati navidezna oziroma pametna omrežja. Minili so časi, ko smo za posamezne storitve ali primere uporabe morali graditi ločena omrežja.

Kakšna bo pokritost z omrežjem 5G?

Doslej smo v obstoječem frekvenčnem spektru na 5G nadgradili več kot dvesto baznih postaj, s čimer smo zagotovil več kot 25-odstotno pokritost. Načrtujemo, da bo do konca leta pokritost več kot 33-odstotna. V Telekomu Slovenije imamo sicer eno boljših pokritosti s tehnologijami 4G (več kot 96-odstotna pokritost s 4G in več kot 86-odstotna pokritost s 4G+). Za tako visok nivo pokritosti je bilo potrebnih sedem let intenzivnega dela. Marca 2013, ko smo uvedli tehnologijo 4G, smo imeli okoli 20-odstotno pokritost, in tudi pokritost s 5G se bo postopno povečevala. Bo pa 5G še večji izziv, saj za velike hitrosti prenosa podatkov potrebujemo višje frekvenčne pasove, kjer je na voljo več pasovne širine – ta pa opredeli možno kapaciteto sistema.

Nove generacije mobilne tehnologije lahko delujejo v različnih obstoječih ali novih frekvenčnih pasovih. Pričakujemo dražbo za prosti pas 700 MHz, v katerem bomo lahko takoj uporabljali tudi tehnologijo 5G oziroma ponudili boljšo pokritost s signalom predvsem na ruralnem območju ter znotraj stavb (visoke frekvence se namreč od zunaj zelo slabo širijo v stavbe). Temeljni pas za javno omrežje 5G pa bo pas od 3400 do 3800 MHz.

Telekom Slovenije je 23. julija postavil prvo nacionalno komercialno omrežje 5G. Kaj vam omogoča ta korak?

5G je dolgoročen tehnološki proces, tako da je dan, ko omogočiš 5G, šele začetek. Nanj smo se sistematično pripravljali dlje časa, v tem prvem koraku uvajanja 5G pa smo kar najbolj izkoristili obstoječi frekvenčni spekter. S tem smo Slovenijo popeljali na zemljevid naprednih držav, ki že imajo 5G. Po obdobju kilobitnih in megabitnih hitrosti z nadgradnjo 4G v 5G vstopamo v gigabitno desetletje v realnem omrežju, ne samo v laboratorijskih pogojih. V tej fazi lahko s 5G dosegamo hitrosti do okoli 450 Mbit/s v povezavi do uporabnika, povezava od uporabnika pa zmore okoli 100 Mbit/s. To pomeni, da gre že v tem prvem koraku za nekajkrat višje hitrosti, kot jih tipično omogoča 4G, odzivni čas omrežja pa je že v tem koraku razvoja 5G dvakrat krajši kot pri 4G. In ker se vsaka prihodnost začne s prvim korakom, smo v tem koraku izvedli evolucijsko nadgradnjo mobilne tehnologije, ki temelji na uveljavljenih in varnih standardih, ki jih poznamo in nadgrajujemo že nekaj desetletij. To nam omogoča bolj postopno in bolj optimalno pot v 5G. V naslednjih letih načrtujemo še vsaj dve večji fazi razvoja 5G. Poslovni in zasebni uporabniki imajo v našem omrežju zagotovljeno varno prihodnost.

Akos je 3. avgusta objavil informativni memorandum za javni razpis z dražbo frekvenc za mobilne storitve, namenjene tudi uvajanju komercialne rabe mobilne tehnologije 5G. Dražbo je pričakovati v prvi polovici prihodnjega leta, vendar bi lahko obsežnejše pripombe na memorandum časovnico podaljšale …

Šele po podelitvi dodatnih spektralnih pasov na dražbi bo uporabnikom na voljo polni potencial tehnologije 5G. Memoranduma, ki ga je Akos objavil, v tej fazi ne želimo podrobneje javno komentirati, v njem pa sicer Akos predvideva tudi obveze tistih, ki bodo po končani dražbi prejeli odločbe o podelitvi frekvenc. Obveze, ki so predvidene za posamične frekvenčne pasove, z vidika pokritosti kažejo na razumevanje regulatorja, da bo nemogoče zelo hitro dosegati visoke stopnje pokritosti ozemlja in prebivalstva. Treba pa bi bilo pogledati resnost operaterjev pri izpolnjevanju obvez že doslej. No, za Telekom Slovenije so največja obveza potrebe uporabnikov. Najzahtevnejši uporabniki uporabljajo naše omrežje.

Februarja ste v Telekomu Slovenije in Iskratelu napovedali sodelovanje pri razvoju hibridnih javno-zasebnih omrežij 4G/5G za podporo rastoči pametni industriji, zatem pa ste maja v Iskratelovem proizvodnem obratu v Kranju postavili testno omrežje 5G. Kaj vse ste s tem omogočili in kakšne so prve ocene?

Z Iskratelom smo vzpostavili referenčni primer, v okviru katerega bomo lahko na konkretnih primerih uporabe testirali različne zmogljivosti pametne 5G-infrastrukture. Projekt bo potekal v več fazah, primarno pa temelji na uporabi procesiranja videosignala, ki je potreben v procesu proizvodnje pri izdelku, nad katerim bedi stroj. Je tudi primer uporabe, kjer je še posebno pomembna kapaciteta povezave od terminala k omrežju.

Pri novih generacijah je namreč pomembna tudi hitrost povezave od uporabnika k omrežju, ki je večji kapacitetni izziv kot obratno. V vsakem primeru pa skušata omrežje in terminal zaradi skladnosti z elektromagnetnimi sevanji, varčevanja z baterijo in čim manjšega povzročanja motenj drugim terminalom delati s čim manjšo oddajno močjo. Del testiranj z Iskratelom je tudi hibridna integracija med javnim in zasebnim omrežjem, kjer v nekaterih primerih uporabe lahko pričakujemo, da bo treba postaviti manjše namensko zasebno omrežje v posamezni industriji, na primer zaradi varnostnih zahtev in podobno.
Poleg testiranja zmogljivosti omrežja sta dve neodvisni akreditirani organizaciji opravili meritve elektromagnetnih sevanj delovanja bazne postaje 5G v proizvodnih prostorih. Meritve so bile opravljene pri največji obremenitvi oziroma prometu bazne postaje, in sicer s štirimi testnimi terminali, ki so v času meritev sočasno izvajali test hitrosti prenosa podatkov. Rezultati so pokazali, da so sevalne obremenitve na vseh merilnih mestih daleč pod mejnimi vrednostmi.

Kot ste že omenili, je Telekom Slovenije edini slovenski operater, ki sodeluje v evropskih projektih s področja razvoja tehnologije 5G. Kakšne so vaše izkušnje iz tovrstnega sodelovanja?

Že med letoma 2015 in 2018 smo sodelovali v dveh evropskih projektih, namenjenih razvoju 5G, iz programa Obzorje 2020, in sicer iCirrus in Charisma. V okviru prvega smo s partnerji raziskali vpliv arhitekture radijskega dostopovnega omrežja v oblaku (C-RAN) na zmogljivosti mobilnega omrežja 5G, kot so komunikacije med napravami (D2D) in uvedba navideznih mobilnih storitev v oblaku. Drugi projekt pa je bil osredotočen na razvoj mehanizmov za razbremenitev omrežja, s čimer bi bil zagotovljen pretok podatkov do končnega uporabnika po najkrajši možni poti (offload) ter razvoj varnostnih »end to end« mehanizmov v konvergentnem virtualiziranem odprtem dostopovnem omrežju. Vedeli smo, da je razvoj 5G tek na dolge proge in da je pomemben razvoj znanja. V vseh projektih želimo testirati tako tehnološki oziroma omrežni del ter njegovo delovanje na obstoječih in novih frekvenčnih pasovih kot same primere uporabe, platformo interneta stvari in aplikacijsko platformo v ozadju. Sodelovanje v tovrstnih projektih je izredno pozitivno, saj gre za povezovanje v tehnološke mreže, razvoj kompetenc in tehnologij. V Telekomu Slovenije smo odprti za partnerstva, še posebej s slovensko industrijo in tudi širše (javna varnost, zdravstvo, energetika, transport itd.).

V okviru programa Obzorje 2020 bo Telekom Slovenije tudi v Luki Koper postavil razvojno-testno omrežje 5G – za kaj vse bo namenjeno?

Z Luko Koper sodelujemo v evropskem razvojnem projektu 5G-LOGINNOV, v katerem je združenih 15 partnerjev iz več evropskih držav. Projekt je na 5G osredotočen predvsem z vidika razvoja inovativnih rešitev na področju logistike v okviru industrije 4.0. V tem okviru bomo na območju koprskega pristanišča postavili razvojno-testno omrežje 5G, ki bo namenjeno razvoju ter testiranju rešitev za optimizacijo procesov, večjo učinkovitost in zmanjševanje vplivov na okolje na konkretnih primerih uporabe pri upravljanju transportne logistike. Pri testiranju rešitev bodo partnerji v projektu uporabili najnovejše tehnologije omrežij in naprav pete generacije, senzorje, avtomatizacijo, analitiko in sisteme upravljanja prometa, vključno z uporabo avtonomnih tovornih vozil. Podobne rešitve bodo drugi partnerji projekta testirali v pristaniščih Hamburg in Pirej.

Gre za različne primere uporabe najsodobnejše tehnologije. Vsak od partnerjev v takšnih projektih prispeva svoje kompetence; v Telekomu Slovenije je v tem primeru to predvsem omrežna tehnologija 5G in kibernetska varnost. Hkrati delujemo kot nacionalna hrbtenica razvoja, ki lahko sodeluje s številnimi partnerji, ki so specialisti na poslovnih vertikalah. Tudi mi lahko odpiramo vrata in povezujemo različne partnerje, ki imajo kaj pokazati na aplikativnem razvoju.
 

Slovenska zakonodaja na področju vplivov elektromagnetnih polj na okolje sodi med najstrožje na svetu. Kljub temu se v javnosti pojavljajo vprašanja glede morebitnih negativnih vplivov elektromagnetnih sevanj delovanja baznih postaj 5G. Kakšen pa je vaš komentar in kako izpolnjujete te stroge varnostne standarde?

Smo med prvimi in najbolj zainteresirani, da standardi, ki jih uporabljamo, zagotavljajo varnost. Korake na poti tehnološkega razvoja zato v Telekomu Slovenije delamo skrbno, odgovorno in z doslednim spoštovanjem okolja, v katerem delujemo in nenazadnje živimo tudi mi. Ker razumemo delovanje teh tehnologij, vemo, da med 4G in 5G na radijskem delu, ki ima vpliv na elektromagnetna valovanja in sevanja, ni revolucionarne razlike. Prav je, da je celotna družba pozorna na razvoj tehnologij ter njihovega vpliva na zdravje in okolje, vendar nas žalosti nivo razprave, ki se uporablja z namenom zastraševanja. Naše trenutno vzpostavljeno 5G omrežje deluje na enakih frekvenčnih pasovih, kot se že uporabljajo za obstoječa mobilna omrežja, na osnovi katerih delujejo že desetletja, in ki so z vidika elektromagnetnih valovanj dokazano varna. Pri tem zaradi vse bolj naprednih tehnologij delujejo na minimalnih oddajnih močeh.
 
V Telekomu Slovenije nasploh skrbimo za to, da meritve v našem omrežju redno opravljajo neodvisne zunanje institucije, izmerjene vrednosti so daleč pod mejnimi vrednostmi. Meritve opravljajo strokovnjaki, ki imajo potrebno znanje, opremo, izkušnje in posledično tudi licenco države, da to smejo opravljati.
 
Pri gradnji in delovanju omrežij se vedno upošteva skupek vseh signalov mobilnih komunikacij na določenem območju, torej ne samo signal 5G omrežja. Pri tem pa ima Slovenija kot ena redkih evropskih držav za prvo območje varstva, kamor sodijo občutljiva območja, kot so šole, vrtci, bolnišnice, stanovanjska območja in podobno, še za faktor 10 ostrejša merila kot mnoge druge države, npr. Avstrija, Nemčija, Francija, Finska, Švedska, Španija. Skupna izpostavljenost je v našem omrežju bistveno nižja od dovoljenih vrednosti v Sloveniji.
 

Kaj pa varnostni vidiki te tehnologije? Države članice EU so namreč začele postopke za krepitev varnosti mobilnih omrežij, kar bo ključno tudi za varno vzpostavitev omrežij 5G, kaže poročilo evropske komisije. Pa tudi AKOS v memorandumu predvideva, da bodo morali operaterji pri izbiri dobaviteljev izvesti oceno tveganja posameznega dobavitelja, v katero bodo vključili vsa relevantna tveganja, povezana z lastništvom, dobavo, kakovostjo in transparentnostjo inženirskih praks in varnostnih kontrol, z vidika neprekinjenega poslovanja ter hkrati upoštevati morebitne nacionalno varnostne usmeritve vlade. Kot vemo, sta Slovenija in ZDA 13.8. podpisala skupno izjavo o varnosti omrežij 5G.

Varnost omrežij, mobilnih, fiksnih in IT rešitev je od nekdaj pomembna. Tako kot se digitalizirajo in razvijajo družbe, pa se tudi nepridipravi, zato mora imeti tehnologija že v zasnovi vgrajene vse varnostne mehanizme. V tem pogledu so bile že vse prejšnje generacije zelo trdne, standardi varnosti na področju 5G pa so še bistveno bolj razviti kot v primeru prejšnjih generacij. Področju varnosti izredno veliko pozornosti namenjamo tudi v Telekomu Slovenije, predstavlja namreč temelj našega poslovanja in sodi med naše strateške prioritete.

V zadnjih letih smo tako močno še dodatno okrepili to področje, imamo najsodobnejši operativni center kibernetske varnosti v državi. Ob tem tudi vse proizvajalce oziroma dobavitelje zavezujemo visokim standardom in zahtevam na tem področju, je pa pri tem vsaj toliko, kot je pomembna tehnologija omrežja, pomembno to, kako za varnost skrbi operater v celotnem življenjskem ciklu opreme, kakšne kompetence ima, kako upravlja s tehnologijo in omrežjem – torej, kako in kje izvaja ključne operativne, nadzorne in strateške funkcije glede tehnologije. V Telekomu Slovenije imamo za vsako tehnologijo ali opremo pred samo uvedbo razdelan natančen proces preverjanja in verifikacije izpolnjevanja zahtev. Navedeno se nanaša tako na vidik skladnosti oz. kompatibilnosti z obstoječo tehnologijo, novimi standardi in zahtevami glede zanesljivosti kot na vidik varnosti.
 
Varnost ima sicer več komponent: ena je razpoložljivost in zanesljivost, da stvari varno delujejo in so odporne proti morebitnim napadom, ki bi onemogočili delovanje omrežij. Druga komponenta je celovitost in verodostojnost identitet, podatkov oziroma informacij, tretja pa zaupnost komunikacij.
 

Telekom Slovenije je že vrsto let v raziskavi Trusted Brand, ki jo izvaja Inštitut za raziskovanje trga in medijev, Mediana, med ponudniki mobilnih in internetnih storitev izbran kot najbolj zaupanja vreden ponudnik. Konkurenca na trgu telekomunikacijskih storitev je velika, očitno pa je, da uporabniki Telekomu Slovenije še vedno najbolj zaupajo. Čemu to pripisujete?

Zaupanje se gradi dolgo časa na različnih področjih našega delovanja. Mislim, da je pri tem pomembno vse večje zavedanje, da zaradi omrežja Telekoma Slovenije deluje velik del gospodarstva in družbe, hkrati pa uspešno ohranjamo percepcijo ponudnika, ki omogoča nenehen razvoj, obljube pa tudi uresniči.  Pri tem pa je razvoj skladen s potrebami uporabnikov. Naši uporabniki cenijo, da so vedno v koraku s časom, kar nenazadnje potrjuje tudi njihov izredno pozitiven odziv na platformo NEO, ki je z inovativnim upravljanjem televizijskih in ostalih vsebin ter storitev pametnega doma v slovenske domove prinesla popolnoma novo uporabniško izkušnjo. Slovenski uporabniki lahko namreč med prvimi na svetu televizijske vsebine in naprave pametnega doma upravljajo z glasom, na enem mestu in v slovenskem jeziku.

Poleg vodilnega in najnaprednejšega mobilnega omrežja pa ne smemo pozabiti, da imamo tudi največje optično omrežje v državi. Skupno priklop nanj omogočamo že več kot 350.000 slovenskim gospodinjstvom. Omogočamo najbolj sodobne mobilne in fiksne komunikacije ter IKT rešitve tako za posameznike kot podjetja, državne inštitucije ali sektorje kritične infrastrukture. Smo eno redkih podjetij, ki je v celoti skladno s standardom za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja ISO 22301. Zagotavljanje delovanja kompleksnih omrežij je velik operativni izziv. Izzivi so bili, so in bodo. Ko pa smo soočeni z njimi, smo najbolj usposobljeni, da jih tudi rešimo.