Podjetjem bo 5G omogočila nove korake v digitalizaciji

Tehnologija 5G je peta generacija v evoluciji javnega mobilnega omrežja. Je zgolj tisto, kar se v pred desetletjem zasnovanem omrežju četrte generacije (4G) tehnološko ni moglo uresničiti in danes lahko uvedemo, zaradi nekaterih znanstveno-raziskovalnih dosežkov v preteklem desetletju, je v intervjuju pojasnil izr. prof. dr. Boštjan Batagelj s fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
 

Kako bi bralcem najlažje pojasnili, kaj sploh je tehnologija 5G?

5G je zgolj odgovor na vse večje potrebe po prometni zmogljivosti mobilnih uporabnikov, ki se od uvedbe mobilnega omrežja v devetdesetih letih nenehno povečuje. Za povečanje zmogljivosti omrežja 5G so v Evropi predvidena tri nova frekvenčna področja: 700 MHz, 3,5 GHz in 26 GHz. Generacije mobilnih tehnologij napredujejo, ker na obzorju ne vidimo nobenega vzroka za zmanjšanje želje po prenesenih gigabajtih. Predvsem mlade generacije iz leta v leto uporabljajo vedno bolj po pasovni širini potratne aplikacije, katerih dodana vrednost je prav v mobilnosti.

Kako pomembna je tehnologija 5G za gospodarstvo in razvojne priložnosti?

Pri prvih dveh generacijah je bila želja po prenosu zgolj govornih informacij. Da naši možgani dojemajo govorno komunikacijo v realnem času, mora zakasnitev signalov znašati manj kot 125 ms. Uporaba omrežja z nizkimi zakasnitvami nas preslepi, da je sogovornik v naši neposredni bližini. Razvojna prednost omrežja 5G je v še dodatnem zmanjšanju zakasnitev za uporabo haptičnih in taktilnih naprav, ki delujejo na čim več človeških čutil. Glavne priložnosti za gospodarstvo temeljijo na nizkih zakasnitvah in združevanju informacijskih sistemov s komunikacijskimi omrežji. Prav zaradi tega sistemskega zlivanja je tehnologija 5G pomembna.

Nekateri politiki zmotno predstavljajo brezžično omrežje 5G kot alternativno priložnost za širokopasovni optični dostop, vendar za razvoj informacijske družbe potrebujemo tako optično omrežje, kjer z optičnim vlaknom lahko povežemo vse, kar se ne premika, kot tudi mobilno radijsko omrežje, v katero so vključene mobilne naprave in senzorji, do katerih je nerentabilno polagati žične rešitve. Tudi bazne postaje so večinoma že povezane z optičnim vlaknom, zato se doseg radijskega omrežja pri razvoju iz generacije v generacijo zmanjšuje.

Kaj vse bo podjetjem omogočil prihajajoči val 5G-tehnologije?

Poleg že omenjene povečane zmogljivosti in odzivnosti pa od tehnologije 5G pričakujemo tudi večjo zanesljivost, razpoložljivost in varnost. Vse to bo podjetjem omogočilo nove korake pri digitalizaciji in uporabi tehnologij za navidezno, izboljšano in mešano resničnost. Širitev teh multimedijskih potopnih tehnologij bo spremenil način dela, zabave, komuniciranja, izobraževanja in življenja sploh.

Ne smemo pa pozabiti tudi možnosti povezljivosti še več naprav, ki jo prinaša tehnologija 5G, saj danes živimo v dobi spleta stvari. To bo v podjetjih še bolj razbohotilo uporabo komunikacije med stroji. V Sloveniji sta prav na tem področju že dva projekta, ki jih je zagnal Telekom Slovenije. Pametni proizvodni proces v podjetju Iskratel in rešitve na področju transportne logistike v Luki Koper. Po mojem mnenju je najbolj smiselno pilotno uvajanje omrežja 5G pri opravljanju za zdravje tveganih del na daljav. Na primer v rudnikih in dnevnih kopih, za zahtevna fizično težka gradbeniška dela, dela pod vodo, dela z viri ionizirajočih sevanj (na primer z rentgenskimi žarki), dela v območju hrupa in vibracij in drugih primerih, kjer je ogrožena varnost in zdravje delavcev.

Kaj pa varnostni vidiki te tehnologije?

Tehnično gledano za kibernetsko varnost v omrežju 5G skrbijo mednarodno usklajeni standardi. Kljub temu postaja tehnologija 5G vse bolj politična tema. Januarja letos je bil podpisan prvi del trgovinskega sporazuma med Kitajsko in ZDA, ki pa ni vključeval informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Zdaj smo priča podpisom bilateralnih izjav o varnosti omrežij 5G, ki se pripravljajo tudi med Slovenijo in ZDA. Po mojem mnenju gre pri tem tudi za vmešavanje ZDA v notranjo politiko Evropske unije, ki želi uveljaviti enotne smernice kibernetske varnosti v državah EU z namenom povečanja varnostnih ukrepov za zavarovanje vseh IKT-omrežij, ki so postala kritična in pomembna ter dragocena infrastruktura.

Še vedno menim, da je treba za naše vladne institucije in strateško infrastrukturo imeti razvoj v Sloveniji. Potrebujemo slovenske IKT-strokovnjake in slovenska podjetja, ki bodo s svojim znanjem zagotovila varnost in onemogočila odtekanje strateških informacij na vseh področjih. Mogoče se to zdi kot zapiranje, vendar je edino razumsko, ko govorimo o nacionalni varnosti.

V javnosti velikokrat zasledimo neupravičen strah pred povečevanjem varnosti na račun zasebnosti in nadzora v realnem življenju ter na spletu. Problem nastane, kjer je nadzor lahko istočasno za družbo dober in slab, meje pa so sleherniku, ki išče smiselno ravnotežje, mnogokrat povsem zamegljene. Nadzor je dandanes tesno povezan s tehnologijo za obdelavo in zbiranje različnih podatkov, od sistemov za sledenje pa do kamer z vgrajenim razpoznavanjem obrazov. Z vsem tem omrežje 5G ni neposredno povezano, saj se take tehnologije razvijajo tudi brez njega. Je pa 5G na žalost postal neupravičeno sinonim za tehnološki strah pred izgubo zasebnosti, ki se ga posamezniki s pomanjkanjem argumentov oklepajo tudi z lažnimi novicami in teorijami zarote. Prejšnji teden je v Združenem kraljestvu sodišče na tri leta zaporne kazni obsodilo človeka, ki je zaveden od lažnih novic uničeval bazne postaje 5G in 4G.

Kaj vse bodo prednosti 5G za posameznika?

To je zelo težko vprašanje, saj tudi od uvajanja prejšnjih generacij nismo natančno vedeli, katera bo tista storitev, ki jo bodo posamezniki najbolj sprejeli zaradi prednosti. Tako si, na primer, ob uvedbi druge generacije nihče ni znal predstavljati, da bodo kratka sporočila SMS postala tako popularna. Podobno tudi zdaj ne vemo, katere bodo vse prednosti omrežja 5G. Ker gre za evolucijo omrežja, lahko z gotovostjo trdim, da bo 5G omogočil še naprej nemoten dostop do podatkovnega omrežja, kjer se promet nenehno povečuje. Če nadgradnje iz 4G na 5G ne naredimo, bodo posamezniki to občutili kot zmanjšano zmogljivost omrežja.

Po številnih državah, kjer optična tehnologija na osnovi svetlobnega vlakna še ni tako razvita kot v Sloveniji, se nadejajo tudi možnosti tako imenovanih fiksnih širokopasovnih povezav 5G na frekvenčnem področju 26 GHz. Ta možnost pride v poštev tudi v spomeniško zaščitenih delih mest, kjer optičnega kabla ni mogoče položiti zaradi nezmožnosti izvajanja gradbenih del. Take rešitve uporabljajo predvsem renesančna mesta v Italiji.

Posamezniki bomo mogoče največ pridobili na področju mobilnosti in avtonomne vožnje, ki prihaja v prihodnjih letih. Povečana prometna varnost in zmanjšanje števila prometnih nesreč bo nekaj, kar bo sleherniku zelo spremenilo življenje. Prednosti se pričakujejo tudi na področju telemedicine, kjer bo kirurg lahko izvedel posege tudi v primeru oddaljenega pacienta na področju naravne nesreče. Že omenjena navidezna resničnost prinaša za posameznika nove izkušnje. Prinaša tudi terapevtske učinke ljudem s telesnimi omejitvami oziroma posebnimi potrebami.

Kakšen je morebitni vpliv 5G na zdravje ljudi in okolja, saj je med drugim pri postavitvi omrežja potrebno več baznih postaj? Poleg tega povečano število anten in celic z veliko prenosno hitrostjo prinaša določena vprašanja glede sevalnih obremenitev, vplivov na okolje, umeščanja v prostor, zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi standardi…

Število baznih postaj se povečuje že od začetka uvajanja mobilnih omrežij. Slovenija je v prvi generaciji imela 16 baznih postaj, sedaj jih ima več kot 3000. Ob nadaljevanju 40-odstotnega letnega prirastka prometa se bo v prihodnjih petih letih povečalo število baznih postaj za 160 odstotkov. Seveda se bosta tem baznim postajam oddajna moč in doseg zmanjšala. Uvedba tehnologije 5G z novimi frekvenčnimi pasovi bi omogočila ohranjanje istega števila baznih postaj, ki so ponekod res tujki v krajinski arhitekturi, zaradi česar se kamuflirajo v umetna drevesa. Lahko pa se začnemo pogovarjati tudi o možnosti, da bi v Sloveniji vse bazne postaje koristili vsi operaterji – odprto infrastrukturno omrežje, kot je velikokrat primer iz podzemnih železnic v tujini. Vendar nas zgolj en ponudnik telekomunikacijske infrastrukture spet lahko privede do monopola na trgu.

Nasprotovanja tehnologiji 5G zaradi sevalnih obremenitev z elektromagnetnim valovanjem so popolnoma absurdna, saj se radijski del spektra, kjer bodo omrežja 5G uporablja že desetletja. Vpliv elektromagnetnega valovanje tudi ni pogojen s tehnologijo. Vpliv tehnologije 5G in frekvenčna področja so dovolj raziskani, da jo lahko začnemo nemoteno uporabljati. To si upam trditi na podlagi vseh raziskav, ki so bile že narejene in se tudi še opravljajo. Podobno lahko trdimo, da v mračnem prostoru ne bomo dobili kožnega raka, čeprav je sončna svetloba dovolj močna, da to lahko povzroči. S tega vidika je uradna znanost trdno prepričana o neškodljivosti tehnologije 5G.
 

Mnogokrat tudi slišimo očitke, da je znanost v službi kapitala in da ji ne moremo zaupati.

 
Pri tem je potrebno ločiti med znanostjo in znanstveniki. Znanost je proces, v katerem se raziskuje bistvo naravnih pojavov, ki so danes mnogo pod človeškim nivojem zaznavanja. Ta proces deluje, kar se je izkazalo že mnogokrat v zgodovini, zato se je tudi odkrila škodljivost kajenja, azbesta, alkohola, sladkorja in ostalih stvari. Znanstveniki seveda nismo popolni, saj smo ljudje. Vsak znanstvenik, ki uporablja znanost narobe ali z namenom zavajanja se obnaša neznanstveno. Resnice ne moreš nikakor obdržati skrite za vedno, kar se je tudi že mnogokrat izkazalo. To, da danes vemo, kaj je škodljivo in kaj ni, je bilo zaradi poguma nekaterih znanstvenikov v preteklosti. V končnem prej ali slej tudi prevlada znanstvena metoda dela. Znanstveniki, ki lažejo o dejstvih, pač lažejo in to nima nobenega vpliva na znanstveno metodo.

Dejstvo je tudi, da če je nekoga plačilo odvisno od izjav, mu ne moremo verjeti brez preverjanja. Zato jaz, ki spremljam raziskave 5G in druge IKT infrastrukture, ne sodelujem pri testiranju zdravstvenih vplivov te tehnologije. Tovrstne raziskave morajo opravljati neodvisni znanstveniki in neodvisni instituti. Vse ugotovitve morajo tudi biti objavljene v revijah z recenzijo in preverjene s strani drugih znanstvenikov, saj vemo, da znanost temelji na ponovljivih poskusih. Vse to raziskovanje glede varnosti elektromagnetnega sevanja je bilo narejeno v zadnjih 60 letih in še vedno poteka. Zato tudi imamo toliko študij in napotkov glede varnosti elektromagnetnega sevanja.

Ne gre za to, da bi poskušali ugotoviti, ali je elektromagnetno valovanje nevarno ali ne, ker že vrsto desetletij vemo, da je elektromagnetno valovanje določenih moči in frekvenc nevarno. Gre za to, kako ga uporabiti na varen način. To se učimo že od prvih poskusov, ki jih je pred 130 leti izvedel Heinrich Hertz. Tako kot smo se naučiti uporabljati lasersko svetlobo in je lahko orožje ali orodje, smo se naučili uporabljati tudi ostali del elektromagnetnega spektra. 5G je le izboljšana verzija že obstoječih mobilnih omrežij in bo kot taka še bolje služila potrebam ljudi in nenazadnje tudi pustila manj ogljičnega odtisa, ker smo se pač v zadnjem obdobju 10 let, odkar je bila zasnovana tehnologija 4G, nekaj novega naučili.
 

Družba Deloitte je 18. maja zaradi pandemije covida-19 poslala spremenjene napovedi za letošnje leto tudi za sektor tehnologije in telekomunikacij. Med drugim so napovedali hitrejši razvoj zasebnega omrežja 5G in to na podlagi številnih testiranj zasebnih rešitev za omrežje 5G v prvem četrtletju 2020. Po njihovi oceni je težko povedati, ali je testiranja zasebnega omrežja 5G pospešila pandemija. »Se pa testiranje te nove tehnologije v času, ko tovarniška proizvodnja miruje, vsekakor zdi smiselno za zdravstveni sektor in za sektor logistike ter distribucije, ki ju je pandemija COVID-19 pospešila,« so navedli. Kakšna pa je vaša ocena?

Na srečo je pandemija nastopila letos in ne pred 10 leti, ko smo imeli precej slabšo IKT infrastrukturo in bi šolanje ter delo na daljavo, poslovni sestanki in nenazadnje stiki z domačimi in prijatelji bili mnogo bolj okrnjeni. Po drugi strani pa je škoda, da ni počakala popolno implementacijo omrežja 5G, ko bomo imeli izboljšano krmiljenje in avtomatizacijo na daljavo, nekaj centimetrsko določanje položaja, pametna omrežja z določeno stopnjo umetne inteligence ter pametne industrijske procese, ki lahko potekajo tudi v času pandemije.

Pandemija covid-19 je sicer povzročila manjšo zamudo pri standardizaciji teh ključnih parametrov, vendar je kljub temu letos opaziti povečan razmah tehnologije 5G na področju zasebnih in lokalnih omrežij. V namenskih zaprtih omrežjih pridejo nizke zakasnitve najprej do veljave. Za regionalno pokrivanje s tehnologijo 5G bomo predvsem v Sloveniji morali počakati na podelitev frekvenc.

Slovenijo pri uvajanju 5G ovirajo tudi sosednje države, ki imajo na določenem spektru še vedno digitalno televizijo (Hrvaška, Madžarska in Italija). To je glavna ovira za začetek izvedbe celovite gradnje in še pred tem tudi izvedbo frekvenčne dražbe. Podjetja si pred investicijami želijo stabilno okolje. Garant za stabilnost pa je tudi jasna strategija države o uvajanju tehnologije 5G in za njo predvidenih frekvenc radijskega spektra, ki mora biti kot omejena naravna dobrina učinkovito izrabljen.