Drugi dan konference, s katero medijska hiša Delo zaključuje svojo večmesečno poslovno kampanjo na temo mobilnosti z naslovom City as a Lab: Mobilnost 2021 – Vizija urbane prihodnosti, se bo osredotočil na mobilnost kot storitev in na električno mobilnost.



Danes si lahko prek telefona izposodimo prevozno sredstvo, oddamo svoje prevozno sredstvo, ko ga ne potrebujemo, kupimo vozovnico, naročimo prevoz ali pa se pridružimo že obstoječemu. Je prihodnost mobilnosti bliže modelu »po porabi« ali »naročniškemu modelu«? Svoja videnja je razgrnila Darja Kocjan, direktorica SŽ – Potniški promet, ki je govorila o novih vlakih in mikromobilnosti. Dober javni prevoz pomembno vpliva na kakovost našega življenja, je poudarila mag. Darja Kocjan, direktorica SŽ-Potniški promet, in dodala, da zato vlagajo v železniško infrastrukturo, pa tudi v nakup novih vlakov s sodobno opremo, v digitalizacijo prodajnih poti ter združevanje javnega prevoza in mikromobilnosti. »Kar pomeni več prostora za kolesa in skuterje, tako v vlakih in na železniških postajah ter sistem za izmenjavo koles in električnih vozil,« je poudarila Darja Kocjan, direktorica družbe SŽ – Potniški promet. V SŽ si prizadevajo potnikom ponuditi kakovostno in celovito uporabniško izkušnjo.
 
Do konca leta 2022 bo na tirih 52 novih potniških vlakov, od tega 21 enonadstropnih električnih enot, 10 dvonadstropnih električnih enot in 21 enonadstropnih dizelskih enot. Pred kratkim je v Slovenijo prispel prvi dvonadstropni vlak. Novi vlaki so zelo prostorni, vsa vrata so opremljena z drsnimi stopnicami, ki omogočajo lažji vstop in izstop tudi gibalno oviranim osebam. Na voljo je več prostorov za kolesa, prostorna stranišča, samodejna klimatska naprava in velika panoramska okna. Vlaki imajo tudi sodoben informacijski sistem, vtičnice za elektronske naprave in Wi-Fi signal. Novi vlaki bodo po oceni SŽ čas vožnje zmanjšali za do 10 odstotkov, načrtujejo pa tudi povečanje pogostosti regionalnih povezav z manj postanki in z lokalnimi vlaki z večjo zmogljivostjo.
 
V SŽ širijo mrežo parkirnih mest za kolesa na železniških postajah in postajališčih, poskrbljeno pa bo tudi za električna kolesa, saj bodo uredili parkirna mesta za električne polnilnice. Na teh območjih bo prostor še za najem navadnih in električnih koles, kar je izjemno pomemben element pri razvoju strategije mobilnosti v prihodnjih letih. »Z novimi vlaki in tako razširjeno ponudbo v domačem in mednarodnem prometu, s popolno prenovo sistema vozovnic, razvojem mreže Parkiraj in vozi, z novimi parkirišči za kolesa in ne nazadnje s souporabo električnih vozil bomo zagotovili še uspešnejšo prihodnost Slovenskih železnic in javnega potniškega prometa v Sloveniji,« je sklenila Kocjanova in poudarila tudi pomen železniškega prevoza v povezavi s turistično in lokalno ponudbo.



Mark Boris Andrijanič, vodja javnih zadev v Srednji in Vzhodni Evropi pri podjetju Uber je govoril o prihodnosti souporabe vozil. Osredotočil se je na prihodnost urbane mobilnost ter ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo onesnaženje in prometne zastoje z uporabo zasebnih avtomobilov za splošno dobro; in to s pomočjo vrhunske tehnologije in obstoječe infrastrukture. »Avtomobili sami po sebi niso problem, ampak je problem individualna uporaba avtomobila. Na primer v Sydneyju in Los Angelesu ljudje kar dva delovna tedna na leto preživijo v prometnih zamaških – in to je toliko manj časa za družino, službo ali prostočasne dejavnosti.« Poleg tega je promet velik onesnaževalec, saj danes kar 22 odstotkov vseh emisij CO2 povzroči promet. Rešitev pa je v večji uporabi javnega transporta ter souporabi vozil; če bi vsako vozilo dali v souporabo, bi potrebovali le še tri odstotke vseh vozil, pravi Andrijanič in dodaja, da naj bi to pripomoglo k manjšim zastojem in manjšemu onesnaževanju.



»To pa bomo dosegli z zagotovitvijo cenovno dostopne, zanesljive in varne alternative. Souporabo avtomobilov moramo narediti bolj enostavno in priročno, da bodo ljudje spremenili svoje obnašanje. In tu lahko pomaga Uber,« je poudaril Andrijanič in dodal, da je danes Uber največja platforma za prevoze na svetu, vozi tudi tam, kjer ni drugega prevoza. Storitve, kot je Uber pa po njegovih besedah dopolnjujejo javni prevoz po mestih, zato so poiskali sinergije in vzpostavili partnerstva s številnimi mesti in upravljavci javnega prevoza. Preko Uberjeve aplikacije lahko v številnih mestih kupite tudi karto za prevoze z avtobusi, tramvaji ali metroji; da pa je multimodalnost tudi realnost, kaže tudi to, da lahko preko aplikacije najamete tudi skuterje ali električna kolesa. »Želimo postati Amazon na področju prevozov«.

Naš globalni cilj je, da postanemo nič-emisijska platforma do 2040, zato bomo za pospešitev doseganja tega cilja razširili ponudbo električnih vozil, imenovano Uber Green, na več kot 65 mest do konca tega leta. Obenem bomo več kot 800 milijonov dolarjev namenili za pomoč voznikom pri nakupu električnega avtomobila. »Verjamemo tudi v avtonomna vozila, zato že testiramo uporabo te tehnologije v 5 mestih po ZDA in Kanadi.« Boljša prihodnost je taka, kjer ljudje souporabljajo vozila in uporabljajo javni prevoz samo zato, ker je to bolje kot pa lastništvo vozila, še pravi Andrijanič.

Shirly Kalush, direktorica za poslovni razvoj v podjetju GoTo, je govorila o multimodalnosti. Podjetje je ponudnik multimodalne mobilnosti, kjer preko ene same aplikacije v souporabo ponujajo avtomobile, skuterje, kolesa in skiroje v Španiji, na Malti in v Izraelu. Direktorica je poudarila, da njihova aplikacija prinaša preprosto in varno uporabo.« Do leta 2030 bo kar 70 odstotkov populacije živelo v urbanih mestnih središčih, kar pa lahko povzroči velike probleme. Zato morajo mesta ponuditi alternativne rešitve namesto lastništva avtomobila. Uporabniki pa imajo različne potrebe glede mobilnosti, včasih potrebujejo avtomobil, drugič kolo itd., glede na trenutne opravke. Potrebujejo pa res preprosto rešitev za izpolnjevanje vseh njihovih potreb.«



Mobilnost je že sedaj multimodalna, saj ljudje uporabljajo različne vrste prevozov za vožnje po mestu. Kot je poudarila Shirly Kalush, v Evropi transportni stroški predstavljajo druge največje izdatke gospodinjstev. Kar 21 odstotkov njihovih uporabnikov je prodalo svoj avtomobil ali pa ga sploh ni kupilo, je še pojasnila Shirly Kalush, kar pomeni, da je njihova rešitev pravilna.

Victoria Markewitz, direktorica za poslovni razvoj v podjetju Via, je govorila o partnerstvu v integriranem sistemu mobilnosti kot storitve. Pojasnila je, da sodelujejo z mesti in upravljavci javnih prevozov za izboljšanje javne transportne mreže, ki jim zagotavljajo ustrezno tehnologijo. Njihove integrirane mobilne rešitve pomagajo prevoznikom in mestom pri povečanju tranzitnega potovanja, izboljšujejo uporabniško izkušnjo in povečujejo učinkovitost transportne mreže z brezhibno integracijo fiksne linije, s prevozi na zahtevo ter z optimizacijo, s čimer se poveča dostopnost do javnega prevoza za vsakogar, ob seveda vnaprejšnji rezervaciji.



Njihova integrirana rešitev za mobilnost (IMS) je enotna platforma, preko katere se načrtuje, koordinira in optimizira vse storitve transportne mreže, ki je tako bolj učinkovita in kvalitetnejša ter zadostuje vsem potrebam. Njihovo tehnologijo uporabljajo v različno velikih mestih in za različne namene, tudi za šolske prevoze itd.



O mobilnosti, ki se ves čas nezadržno spreminja in bo v prihodnosti drugačna, kot je danes, bo govor v zadnjem panelu. Povabilo k spremljanju predavanj in okrogle mize je udeležence pritegnilo z mislijo: E-mobilnostna tranzicija ne pomeni zgolj lansiranja novih vozil z vgrajeno vrhunsko tehnologijo. Zahteva odlično izobražene zaposlene in izvrstno polnilno infrastrukturo, ki bo integrirana z obstoječimi energetskimi omrežji, hranilniki energije in domačimi elektrarnami. E-mobilnost s prilagodljivimi rešitvami za mobilnost in energijo spodbuja tudi trajnostni ekosistem in razvija nove storitve.

O tem bodo govorili: François Delion, generalni direktor v Renault Nissan Adriatic (o novih kompetencah), dr. Stefan Breunig, vodja strateških rešitev, Rolls Royce (o spodbujanju zračne mobilnosti), Lennart Hinrichs, komercialni direktor TWAICE (o življenjskem ciklu baterij), Jean-Christophe Labarre, direktor za inovacije in partnerstva pri Mobilize, Groupe Renault, in dr. Tadej Smogavec, vodja razvoja trajnostne mobilnosti, Petrol. Okroglo mizo bo moderirala Klavdija Janc, AV Living Lab.