Prihaja doba električnih vozil

V Evropski uniji so v prvem letošnjem četrtletju vozila na dizelski pogon predstavljala 23,2-odstotni delež vseh prodanih vozil, medtem ko je v enakem obdobju lani ta znašal 29,9 odstotka. Po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA) pa so v zadnjem letu hibridna električna vozila skoraj podvojila svoj tržni delež.

Hibridna električna vozila so predstavljala 18,4 odstotka vseh prodanih osebnih avtomobilov v EU. Električna vozila na baterijski pogon so v letošnjih prvih treh mesecih predstavljala 5,7 odstotka vseh novih prodanih avtomobilov, medtem ko so priključni hibridi predstavljali 8,2 odstotka, navaja ACEA. Je pa ob tem količina prodanih dizelskih avtomobilov v EU v primerjavi z enakim obdobjem lani upadla za 20,1 odstotka, avtomobilov na bencinski pogon pa za 16,9-odstotkov.



V Sloveniji je prodaja dizelskih avtomobilov v prvem četrtletju rahlo narasla; prodanih jih je bilo 4822, kar je 11 več kot v enakem obdobju lani. Povečala se je tudi prodaja električnih vozil na baterijski pogon, saj je bilo v prvih treh mesecih kupljenih 342 baterijskih električnih avtomobilov oziroma 48 več kot v prvem četrtletju lani. Močno pa se je povečala prodaja priključnih hibridov, ki jih je bilo prodanih 22, lani pa le dva.

Hitrejši premik k električnim vozilom

Globalni tržni delež elektrificiranih avtomobilov, športnih terencev (SUV-jev) in drugih lahkih vozil, vključno s hibridi, je iz devetih odstotkov v letu 2019 v lanskem letu zrasel na 12 odstotkov. Trden ostaja tudi v letošnjih prvih mesecih. Najnovejša napoved Boston Consulting Group (BCG) pa kaže, da bodo do leta 2026 elektrificirana vozila predstavljala več kot polovico prodanih lahkih vozil na globalni ravni, kot prevladujoč pogonski sklop pa bodo motorje z notranjim izgorevanjem nadomestila vozila z ničelnimi emisijami.

Lani je prišlo do preboja elektrificiranih vozil, vključno s hibridi. Posebno močna je bila prodaja priključnih hibridnih vozil in električnih akumulatorskih vozil: v letu 2020 se je, kot navaja BCG, njihov delež na trgu lahkih vozil v ZDA dvignil na 2,2 odstotka, na Kitajskem na pet odstotkov in v EU kar na 9,3 odstotka. V EU je prodaja priključnih vozil v zadnjem četrtletju celo za 230 odstotkov presegla prodajo v primerljivem obdobju leta 2019. Na večjo prodajo je poleg močnih spodbud vplivala tudi nižja cena litij-ionskih akumulatorskih baterij, ki so najdražja komponenta električnih vozil in predstavljajo 20 ali 30 odstotkov njihove celotne cene. V BCG celo pričakujejo, da bo 47 odstotkov vseh lahkih vozil, prodanih na globalni ravni, leta 2025 v celoti električnih ali hibridov. Ta prehod bo veliko hitrejši v EU in na Kitajskem kot na drugih velikih trgih.

Glavno gonilo bo ponudba

Konec dobe motorjev z notranjim izgorevanjem in začetek dobe električnih vozil se bo zgodil v treh fazah, in sicer bodo v prvi fazi za uvedbo elektrificiranih vozil ključni predpisi in vladne spodbude, do leta 2025 pa bodo lahko potrošniki izbirali med veliko več modeli električnih vozil. V drugi, fazi, do leta 2030, se bodo potrošniki začeli množično odločati za elektrificirana vozila, stroškovne prednosti pa bodo očitne tako po regijah kot segmentih. Tržni delež konvencionalnih motorjev z notranjim izgorevanjem bo padel pod 20 odstotkov. V tretji fazi, do konca tega desetletja, pa bo glavno gonilo električnih vozil ponudba.

Električni avtomobili bodo kmalu cenovno najugodnejša izbira, pri čemer srednje velik električni avtomobil že danes predstavlja najcenejšo možnost za številne potrošnike. To kažejo najnovejši izsledki analize Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), ki poudarja, da pri tem igrajo pomembno vlogo države s različnimi spodbudami. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na zavarovanje teh avtomobilov. Tako na primer Zavarovalnica Triglav za zdaj premije ne ločuje glede na tip goriva v vozilu. Ob koncu leta 2020 so imeli zavarovanih 1200 električnih osebnih vozil, kar predstavlja 0,3 odstotka njihovega portfelja. Škodna pogostost oziroma verjetnost za nastanek škode je v segmentu električnih vozil pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti (AO), pa tudi pri splošnem kasku (SAK), nekje med bencinsko in dizelsko gnanimi osebnimi vozili.



Po podatkih Zavarovalnice Triglav je povprečna pričakovana škoda iz naslova splošnega kaska pri električnih in hibridnih vozilih okoli 18 odstotkov višja kot pri dizlih in kar okoli 66 odstotkov višja kot pri bencinsko gnanih osebnih vozilih. »Vzroki, ki jih beležimo (trk, prometna nesreča, udarec predmeta itd.), pri električnih vozilih za zdaj ne odstopajo od ostalih vozil. Bistvena prednost električnih vozil, ki pozitivno vpliva na varnost, je po naših ocenah boljša serijska opremljenost z varnostno-asistenčnimi sistemi. Električna vozila imajo zelo dobre pospeške in so v mestih precej tišja od tradicionalno gnanih vozil, kar lahko vpliva tudi na (ne)varnost,« še pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav, kjer v njihovem voznem parku delež električnih vozil (tudi skirojev) predstavlja 16-odstotni delež.

Varnostno-asistenčni sistemi kot prednost

Vožnja v zgoščenem prometu ali koloni je za voznike še posebej stresna, saj je potrebno nenehno speljevanje in ustavljanje, poleg tega nekateri vozniki tudi spregledajo stoječo kolono in pride do nesreče – vse to lahko uravnavajo različni asistenčni sistemi. Od leta 2019 dalje v Zavarovalnici Triglav za vozila, ki imajo vgrajena asistenčne sisteme, priznajo 15 odstotkov popusta na AO, zavarovanje splošnega kaska in AO+. Višina popusta je odvisna od tega, katere in koliko sistemov ima določeno vozilo vgrajeno. Poleg tega, kot so pojasnili, priznajo tudi 20-odstotni popust pri delni kombinaciji kaska K – kraja, če ima vozilo vgrajeno alarmno napravo.

Na podlagi podatkov in analiz, ki jih opravljajo v zavarovalnici, ocenjujejo, da se ob uporabi asistenčnih sistemov pri zavarovanju AO zmanjša tveganje za nastanek škode za nekje med 10 in celo do 40 odstotkov - odvisno od znamke vozila in asistenčnega sistema. Tem ugotovitvam pritrjujejo tudi evropske in ameriške raziskave. »K zmanjšanju tveganja za prometno nesrečo po naših analizah v okviru zavarovanja AO najbolj pripomore sistem za preprečevanja naleta, poleg tega pa tudi radarski tempomat, sistem za nadzor nad smerjo vozila (lane assist) in asistenca za mrtvi kot.«

Čeprav asistenčni sistemi dokazano pomagajo zmanjšati verjetnost za nastanek škode s področja AO, zavarovanja splošnega kaska, pričakujemo pa lahko tudi blažje poškodbe voznika v okviru AO+, pa lahko ob določenih škodnih dogodkih pomenijo večjo povprečno škodo. Veliko teh sistemov se namreč nahaja za sprednjim odbijačem in v primeru trka je povprečna škoda zaradi menjave asistenčnega sistema in kalibracije v povprečju tri- do štirikrat večja od škode na vozilu brez tovrstnega sistema.

Pomembnost kibernetske varnosti

Tehnologije povezanih vozil in infrastrukture ponujajo številne tehnične in ekonomske prednosti vsem. Kakšne prednosti pa predstavljajo za zavarovalnice? »Če govorimo o klasični povezavi »car to car« (C2C) ali »car to infrastructure and other cars« (C2X), zaenkrat teh prednosti ne zaznavamo, saj je teh vozil še premalo, pa tudi podatkov (za zdaj) ne spremljamo. Spremljamo pa podatke telematike, kjer že od leta 2015 ponujamo do 25 odstotkov popusta na kritja, povezana z vožnjo (AO, AO+ in SAK) za voznike, ki z uporabo aplikacije Drajv vozijo varno. V zadnjih šestih letih si jo je na svoj pametni telefon naložilo več kot 150.000 uporabnikov, pri čemer je rednih mesečnih uporabnikov aplikacije zdaj že več kot 61.000. Vsi skupaj so v tem obdobju prevozili že več kot 623 milijonov varnih kilometrov.«

Kibernetska varnost avtomobila bo v prihodnje enako pomembna, kot je danes poraba goriva, kakovost izdelave ali udobje. Pa bodo vozniki svoj avto lahko zavarovali tudi proti kibernetskim tveganjem, ki lahko vplivajo tudi na varnost njihove vožnje? Kot pravijo v Zavarovalnici Triglav, avtomobilska zavarovanja v osnovi zajemajo kritje škode na predmetu zavarovanja in kritje škode iz odgovornosti. Na oboje pa vplivajo tehnološke spremembe, ki se pri vozilih pojavljajo v velikem razvojnem obsegu in v časovno vedno krajših obdobjih. V povezavi z zavarovanjem t. i. avtomatiziranih vozil se (tudi na svetovni ravni) pojavlja kar nekaj dilem in vprašanj. Ta so povezana med drugim z odgovornostjo proizvajalca vozila v primeru, ko bo vožnja povsem avtomatizirana.

Na vsak način pa poleg zavarovanja avtomobilske odgovornosti oziroma klasičnih avtomobilskih zavarovanj tudi za avtomobile pričakujejo zavarovanja proti vdorom v sistem. »V zvezi z opredelitvijo odgovornosti oziroma odnosov v primeru škodnih dogodkov med posameznimi deležniki v prometu je povezana še vrsta dilem, ki jih bo potrebno pred oblikovanjem novih produktov in storitev razrešiti ter poiskati ustrezne rešitve,« še pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav, kjer so aprila 2018 zavarovali električno avtonomno vozilo francoskega proizvajalca Navya, ki ga je bilo moč preizkusiti v ljubljanskem BTC. Od takrat še niso zavarovali kakšnega drugega tovrstnega (demonstracijskega) vozila, imajo pa v portfelju nekaj vozil tako imenovane 3. stopnje avtonomije.