Avto ni več sredstvo za premikanje, ampak je tudi doživetje

Pametna vozila so tema tretjega panela dvodnevne spletne mednarodne konference, s katero medijska hiša Delo v okviru Delovega poslovnega centra zaključuje večmesečno kampanjo na temo mobilnosti. Dogodek poteka v soorganizaciji medijske hiše Delo in AV Living Lab.



Vozila niso več samo prevozna sredstva, s pomočjo katerih se premikamo iz točke A v točko B, ampak izboljšujejo izkušnjo potovanja. To pa inovativnim podjetjem ponuja številne priložnosti za razvoj novih storitev in aplikacij.
 

Gradijo vizijo urbane prihodnosti

Dobro jih prepoznava Zavarovalnica Triglav, ki je že predstavila številne sodobne projekte in potrošnikom ponuja celo vrsto inovativnih rešitev, s katerimi, kot je dejal Jaka Klement, direktor avtomobilskih zavarovanj, zavarovalnica ne le sledi najsodobnejšim trendom na področju mobilnosti, ampak jih soustvarja. S tem pa soustvarja tudi vizijo urbane prihodnosti, vse to z mislijo na potrošnika, ki ostaja v središču vseh aktivnosti. Z novimi oblikami mobilnosti in storitev v mobilnosti se pojavljajo potrebe po novih načinih in vrstah zavarovanj ter skrbi za varnost.
»Triglav Lab je eden največjih pospeševalnikov na tem področju. Tu razvijamo pametne storitve, obiskovalci pa imajo priložnost preizkusiti različne simulatorje, na katerih se urijo v varni vožnji, ter kako se spopasti z nepredvidljivimi situacijami na prometu. Posebno pozornost pa namenjamo izobraževanjem o varni vožnji,« je Triglav Lab opisal Jaka Klement.

Spodbujajo jo na različne načine, na primer z aplikacijo Drive, ki analizira in nadzoruje vozniške navade ter uporabniku v realnem času daje povratne informacije. Uporabo asistenčnih sistemov v avtomobilih, za katere praksa kaže, da povečujejo varnost, spodbujajo s popusti pri zavarovanjih. Aktivni so tudi na področju mikromobilnosti, kjer že ponujajo možnost zavarovanja in se vključujejo v inovativne podjetniške ideje, kot je souporaba vozil v lasti potrošnikov.


 

Zagonska podjetja v središču razvoja tehnoloških rešitev

»Zagonska podjetja imajo vse značilnosti, zaradi katerih lahko rečemo, da so najprimernejše okolje za razvoj inovativnih idej in novih rešitev za izzive sodobnega mesta,« je ocenila Sarah Sheppard, direktorica pospeševalnika Urban-X Europe. Danes največji pospeševalnik, ki z zagonskim denarjem financira na sodobnih tehnologijah temelječe rešitve za mesta, deluje v okviru Urban-x by mini (BMW Europe).

Vsakega pol leta v pospeševalniku prejmejo do 500 vlog iz vsega sveta, do deset jih vključijo jih v mentorske programe in jih podprejo z najmanj 100.000 dolarji semenskih sredstev, pri čemer je povprečna vrednost naložbe kar deset milijonov dolarjev.
V portfelju imajo že več kot 50 start-upov.

»Prijavijo se lahko vsi, ki razvijajo rešitve za sodobne izzive mesta, od nepremičnin in infrastrukture, ter odpadkov, energije, varnosti, prehrane, zdravja, javne uprave, transporta in mobilnosti,« je povabila Sarah Sheppard. Kot primer poslovne ideje, ki so jo podprli, je navedla z umetno inteligenco podprto rešitev za odkrivanje poškodb na prometnih površinah, ki analizira ter predlaga tudi rešitve za stroškovno in časovno učinkovito odpravo teh poškodb.

5 megatrendov, ki se po besedah Sheppardove v sodobnih mestih izrazito kažejo po pandemiji:

• Avtomobili se z ulic vse bolj umikajo pešcem, kolesarjem, ulice se spreminjajo v restavracije.
• Uporaba javnega prometa se je zmanjšala, povečuje se delež kolesarjev. V Parizu so določene površine, ki so bile prej namenjene avtomobilom, prekvalificirali v kolesarske steze.
• Na kolesa prehaja tudi dostava, kar je tudi odgovor na močan trend poslovanja na zahtevo, ko kupci v zameno za članstvo naročeni izdelek lahko prejmejo že v eni uri.
• Zeleno okrevanje – v osredje prihajajo skrb za okolje, zdravje, spreminjajo se navade.
• Prehod na digitalno na vseh področjih.

Avtoindustrija zanimiva za nove generacije talentov

Iz Tel Aviva se je oglasil Guy Harpak, vodja tehnologij v Mercedes-Benzovem oddelku raziskav in razvoja. Sodobni koncept avtomobila je, da je v souporabi in električen ter avtonomen in povezan z ekosistemom. Osredotočil se je na zadnja dva trenda, ki korenito spreminjata tako v avtomobilsko industrijo kot na uporabniško izkušnjo.



»Avto potniku prinaša čedalje večjo vrednost, in to v samem vozilu, na pametnih naravah, ki so povezane z njim in prek storitev v oblaku. S tem omogoča učinkovitejšo izrabo časa, tako vozniku kot ostalim potnikom. Informacijska tehnologija je prisotna povsod in to v avtomobilsko industrijo privablja nove talente, nove generacije inovatorjev, hkrati pa se spreminja način, kako tehnološke rešitve nastajajo,« je naštel Harpak.

Kot je pojasnil, trendi omogočajo prenos konceptov in idej iz drugih industrij v avtomobilsko, kar podjetja, ki nove tehnologije ponujajo, tudi delajo. Primer so radarji, ki so jih leta uporabljali v industriji zračnega prometa, zdaj se v avtomobilih uporabljajo za zaznavo peščev, ki stopajo na cestišče, in tako preprečujejo tovrstne prometne nesreče.

»Opažamo zanimiv trend, da tehnološka zagonska podjetja, ki delujejo na različnih področjih, vidijo priložnosti tudi v avtomobilski industriji. To so na primer ponudniki kibernetske varnosti, zabavnih vsebin, igričarstva itn., ki najdejo povezave ter integrirajo svoje, sicer prilagojene rešitve v avtomobilsko panogo,« je dejal Harpak in dodal, da celoten sklop sprememb, povezanih z avtomobilnostjo, vpliva tudi na odnos ljudi ne samo do tehnologij, ampak tudi do okolja, do izvora energije in kako jo izrabljajo.
 

Pretočne video vsebine v potniški kabini

Področje, ki za avtomobilske proizvajalce ostaja trd oreh pa je, kako v potniške kabine prenesti digitalne pretočne vsebine. Ponudbe, ki bi ponujala rešitve na vsa pričakovanja tako proizvajalcev kot potnikov, na trgu praktično ni.

Sony Pictures je prvi in za zdaj edini ponudil platformo, je povedal Joseph Perry, direktor podjetja za distribucijo novih medijev v avtomobilsko industrijo, investicij na tem področju pa je trenutno zelo veliko. Po pričakovanjih bodo potrošniki do leta 2030 v avtomobilih porabili 52 milijonov ur na leto za spremljanje medijskih vsebin, za kar naj bi porabili več kot 600 milijonov dolarjev.

A vprašanje je, kako pretočne vsebine pripeljati v avtomobile. S tehničnega stališča je izziv že konstrukcija vozil, med dilemami pa je Perry omenil opremo – kakšna bi bila ustrezna, da bi ponujala vsem uporabnikom enake možnosti ne glede na starost vozila. Posebno vprašanje je zagotavljanje varne uporabe med vožnjo, pa tudi avtorske pravice nad vsebinami, kako povezati obstoječe vsebine z novimi, kako jih sploh ustvarjati, kako zagotoviti dodano vrednost za uporabnika. Kdo bi bil ponudnik storitve ter kako bi to monetiziral.

Avtomobilski proizvajalci si po Perryjevih besedah želijo partnerje, vpeljati unikatno rešitev, ki jih bo razlikovala od konkurence. Cilj ni, da bi oprema v avtu postala zgolj vstopna točka do drugega ponudnika, ampak, da se potniki naročijo na storitve.
 

Izziv: kibernetska varnost

Na okrogli mizi o pametnih vozilih, ki jo je moderirala Klavdija Janc iz AV Living Lab, so sodelovali Sarah Schappert, Jaka Klement ter Neri Friedlaender, menedžer za inovacije in partnerstva pri Mercedes-Benzu. Beseda je tekla predvsem o kibernetski varnosti, ki ima v sodobnem, povezanem vozilu posebej pomembno vlogo, ter o povezovanju velikih organizacij z zagonskimi podjetji, ki so valilnice novih funkcionalnosti v povezanih avtomobilih.



Kot je opozoril Jaka Klement, dajo aistenčni sistemi, kot je na primer pomoč pri parkiranju, velik prispevek k varnejšemu prometu, kar pomeni tudi manj zahtevkov uporabnikov do zavarovalnic. »A ko se nesreča zgodi, so stroški veliko večji, saj se poškodujejo tudi ti sistemi. In seveda v primerih, ko avto z vgrajenim sistemom stoji na parkirišču in ga nekdo zadene, ta sistem trka ne more preprečiti,« je dejal Klement, ugotavlja pa, da se uporabniki včasih vendarle preveč zanašajo na te sisteme, »na cesti moramo biti pozorni ne glede na to, kako opremljen je naš avto«. Zavarovalnica lastnikom vozil z vgrajenimi varnostnimi sistemi omogoča znižanje zavarovalne premije. 

S povezanimi vozili v ospredje prihaja še en vidik varnosti. Gre za t. i. katastrofično tveganje, to je kiberntska izpostavljenost. Če bi hekerji uspeli vdreti v varnostne sisteme, bi to lahko pomenilo, da bi se na primer hkrati pokvarila vsa vozila v neki skupini, ali pa bi vsa hkrati zavila v eno smer. Avtomobilski proizvajalci temu področju namenjajo izjemno veliko pozornost, najemajo etične hekerje, da poskušajo vdreti v sisteme in tako odkiriti morebitno izpostavljenost. Poznamo primer, ko je nekomu zelo hitro uspelo vklopiti zeleno luč na vseh semaforjih.



»Če bi se v realnem življenju zgodila takšna situacija, bi bile posledice nepojmljive. Pri nesrečah kot posledici kibernetskega napada ne moremo govoriti o neodvisdnih dogodkih, za zavarovalnice pa predstavljajo velika tveganja, ki jim vsaka zase ne bi mogla biti kos,« je dejal Klement.
 
Pri razvoju novih funkcionalnosti v avtomobilih imajo pomembno vlogo zagonska podjetja, s katerimi se povezujejo velika podjetja. »Zelo veliko gradimo na partnestvih, iščemo tudi povezave s startupi. Njihova prednost je, da so zelo agilna. Potrebujejo čas, da interno razvijejo stvari, mi jih pri tem podpremo. V interesu obeh strani je, da je produkt izpiljen, prfeden ga postavimo na trg,« je dejal Neri Friedlaender.

Sogovorniki so se strinjali, da morajo biti napake pri razvoju sprejemljive, le tako se podjetja lahko učijo in napredujejo. A kot je dodal Klement, po tem, ko izdelek pride na trg, za to ni več pravi čas, medtem ko je Sarah Schappert pripomnila, da to še veliko bolj drži v primeru strojne tehnologije, programsko je vendarle lažje spreminjati.