Prizadevamo si za oblikovanje vse bolj zelenega energetskega miksa

Petrol je prevzel aktivno vlogo pri povečevanju energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije na trgih, kjer posluje, sta v intervjuju med drugim povedala mag. Jože Bajuk, član uprave družbe Petrol, ter dr. Tadej Smogavec, vodja razvoja trajnostne mobilnosti. S številnimi projekti prispevajo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, s sodelovanjem v razvojnih partnerstvih pa pomagajo pri soustvarjanju nizkoogljične prihodnosti. V lastnih laboratorijih razvijajo najsodobnejša goriva z manj emisijami, hkrati se intenzivno usmerjajo k razvoju trajnostne mobilnosti.
 

Kaj kažejo poslovni rezultati za lani in za letošnje prvo četrtletje?

Jože Bajuk: Svet se je v letu 2020 soočil s pandemijo, ki je močno vplivala tudi na poslovanje skupine Petrol. V vseh državah je znatno upadla gospodarska aktivnost. Med ukrepi za zajezitev pandemije je bilo tako v prvem kot drugem valu veliko ukrepov povezanih z omejevanjem gibanja. To je poleg padca gospodarske aktivnosti še dodatno negativno vplivalo na promet in s tem na nižjo prodajo.

Skupina Petrol se je na krizo, ki je posledica pandemije, odzvala celostno. V prvi fazi so bile aktivnosti osredotočene na zagotavljanje zdravja kupcev in zaposlenih, nemotenega poslovanja v spremenjenih okoliščinah ter obvladovanje tveganj. Nadaljnje aktivnosti so usmerjene dolgoročno, da bi skupina Petrol lahko nemoteno poslovala v zelo spremenjenem poslovnem okolju. V letu 2020 smo posebno pozornost namenili optimizaciji stroškov in poslovni racionalizaciji.

Skupina Petrol se je obenem odzvala poslovno učinkovito, zato je v prvih treh mesecih leta 2021 dosegla zelo dobre poslovne rezultate zaradi hitrega odziva na spremembe razmer na trgih, tako s prilagoditvijo in diverzifikacijo ponudbe kot s stroškovno racionalizacijo in optimizacijo poslovanja. Čisti poslovni izid je dosegel 27,8 milijona evrov in je kar 27 odstotkov višji glede na isto obdobje leta 2020. Trden položaj skupine Petrol je s ponovno dodelitvijo dolgoročne bonitetne ocene BBB– s stabilnim izgledom potrdila tudi bonitetna hiša Standard & Poor's.

Petrol je že pred dvema desetletjema prepoznal priložnosti za širitev dejavnosti. V ponudbo je vključil tudi elektriko, ki ga je popeljala na pot preoblikovanja iz naftno-trgovske družbe v energetski koncern, ki ponuja trajnostne energetske rešitve. V strategijo do leta 2025 ste zapisali, da želite postati integrirani partner v energetski tranziciji z odlično uporabniško izkušnjo. Kaj to pomeni?

J. B.: Skupina Petrol kot največja energetska družba v Sloveniji in ena izmed osrednjih energetskih družb v državah JV Evrope poudarka že dolgo časa ne daje samo na fizična prodajna mesta in trgovanje z naftnimi derivati, temveč strateški fokus predstavljajo predvsem napredne in sofisticirane rešitve. Globalni energetski sistem je priča naglemu razvoju, na kar vplivajo tako povečane potrebe po energiji kot podnebne spremembe. V podjetju se odzivamo na aktualne spremembe in se postopoma pripravljamo na energetsko tranzicijo, saj se zavedamo, da je to proces, za katerega je potrebna tudi sprememba v načinu obnašanja potrošnikov.

Trajnostni razvoj je prioriteta skupine Petrol. Je središče našega poslanstva in poslovnega modela. Prevzeli smo aktivno vlogo pri povečevanju energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije na trgih, kjer poslujemo. Dolgoročno si prizadevamo za oblikovanje vse bolj zelenega energetskega miksa, tudi ko gre za trajnostno mobilnost. Integriran partner v energetski tranziciji z odlično uporabniško izkušnjo pomeni, da želimo izkoristiti velik potencial pri prehodu energetike, in sicer v kombinaciji storitev celovitega upravljanja energije, v digitalizaciji infrastrukturnih sistemov ter učinkoviti, trajnostni rabi energije in vode.

Energetska tranzicija gre v smeri nizkoogljične družbe; koliko boste namenili zanjo?

J. B.: Energetska tranzicija v nizkoogljično družbo in razvoj novih tehnologij prinašata preoblikovanje ustaljenih načinov proizvodnje, prodaje in rabe energentov. Petrol je zavezan prehodu na zeleno energijo in temu namenja pomembne investicije. Pri tem nas usmerjajo pospešene tehnološke spremembe, digitalizacija, podnebne spremembe in okoljska zakonodaja, ki v kombinaciji z ukrepi za okrevanje gospodarstva po koronakrizi temu namenja tudi sredstva. Še vedno bomo zagotavljali preskrbo trga z ogljikovodiki, hkrati pa soustvarjamo priložnosti, ki jih prinaša energetska tranzicija.

Naložbe v obdobju 2021–2025 so predvidene v višini 698 milijonov evrov, od tega bo 35 odstotkov naložb v energetsko tranzicijo. V letu 2025 bomo imeli inštaliranih za 160 MW vetrnih in sončnih elektrarn, kar je 78 odstotkov več kot leta 2020, število električnih polnilnic bomo povečali na 1575, s projekti energetske prenove pa bomo v tem obdobju dosegli 73 GWh prihrankov energije pri končnih kupcih.

Vlada je v načrtu za okrevanje in odpornost za zeleno okrevanje namenila več kot 43 odstotkov razpoložljivih sredstev. Kaj lahko k okrevanju prispevajo energetska podjetja, kot je Petrol?

J. B.: V Petrolu menimo, da lahko pomembno prispevamo k izboljševanju energetske učinkovitosti in pomagamo pri nacionalnem doseganju ciljev, ki jih zahteva EU. S številnimi projekti prispevamo h konkretnemu zmanjšanju ogljičnega odtisa in s sodelovanjem v razvojnih partnerstvih pomagamo pri soustvarjanju nizkoogljične prihodnosti. Okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji bo močno temeljilo tako na energetski prenovi stavbnega fonda kakor tudi na povečevanju energetske učinkovitosti v industriji in komercialnem sektorju ter v javni infrastrukturi, kjer pa ima Petrol številne izkušnje in močno strokovno znanje, s katerim lahko pomembno prispevamo k ciljem zelenega okrevanja. Še posebej želimo izpostaviti naš veliki potencial v procesu energetskega prehoda industrije, predvsem v segmentih proizvodnje zelene energije, sodelovanju v tehnoloških prenovah posameznih procesov, kapitalski soudeležbi pri tovrstnih investicijah in sodelovanju na področju digitalizacije energetskega upravljanja.
 

Ob pomoči novih tehnologij se bodo preoblikovale proizvodnja, prodaja in uporaba energentov. Kako se bo to odražalo na dejavnosti Petrola? Boste ciljali predvsem na podjetja, javni sektor, lokalne skupnosti ali na gospodinjstva?

J.B.: Petrol je močno prisoten v vseh omenjenih segmentih in tako bo tudi v prihodnje, saj na enem mestu soustvarjamo razvoj mest in lokalnih skupnosti, javnega sektorja, industrije ter malih in velikih podjetij. Pri tem v središče pozornosti postavljamo partnerja oziroma kupca, ki mu nudimo celovito in njegovim potrebam prilagojeno individualno energetsko rešitev.
Vzpostavljanje in skrb za odnose s strankami je naša prioriteta, zato bomo še naprej krepili našo prodajno mrežo v regiji. Z novimi digitalnimi kanali, razširjenim naborom energentov in personalizirano ponudbo se bomo še bolj približali našim kupcem in jim nudili podporo pri prehodu iz tradicionalnih energetskih virov v čistejše obnovljive vire energije. Želimo postati ključen povezovalni člen v širšem ekosistemu s ponudbo energetskih virov, ki so prilagojeni trgu in ga sooblikujejo, zato bomo z dvigom operativne učinkovitosti sprostili dodatna sredstva za investicije v pridobivanje energije iz obnovljivih virov, zlasti zelene energije. Kot smo že omenili, bomo v prihodnosti namenjali posebno, ali pa bolje rečeno, še več pozornosti, industriji.
 

Z našega vidika so ukrepi učinkovite rabe energije v industriji ključni, pravi mag. Jože Bajuk, član Petrolove uprave. FOTO: Jure Eržen/Delo

Petrol je zavezan prehodu na zeleno energijo; kam in koliko boste vlagali? Kdaj bodo po vaši oceni Petrolovi bencinski servisi postali zelena »napajališča« jeklenih konjičkov (z električno, plinsko, vodikovo polnilno infrastrukturo)?

J. B.: Na trgih, kjer posluje Petrol, bodo tradicionalna pogonska goriva še nekaj časa prevladovala, zato bomo tudi v prihodnje veliko pozornosti namenjali razvoju naprednih in okolju prijaznejših goriv. Hkrati že danes omogočamo alternativno mobilnost. Tako Q Max LPG avtoplin nudimo na skoraj stotih bencinskih servisih, v največji LPG-mreži v Sloveniji. Do leta 2022 načrtujemo zgraditev 13 polnilnih postaj CNG na naših prodajnih mestih v Sloveniji, prva takšna že obratuje na našem bencinskem servisu v Kragujevcu v Srbiji. Na naših prodajnih mestih do konca leta 2022 načrtujemo zgraditev več polnilnih postaj C-LNG, sodelujemo v projektih predelave dizelskih tovornih vozil s partnerjem Semenič Transport.

Petrol je prevzel aktivno vlogo pri povečevanju energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije na trgih, kjer poslujemo, pravi Jože Bajuk. FOTO: Jure Eržen/Delo

Največji delež investicij gre električni mobilnosti. Petrol ima najširšo mrežo e-polnilnic v Sloveniji in več kot 350 polnilnih mest v regiji. Sodelujemo v evropskih projektih NEXT-E in URBAN-E s ciljem širitve polnilne infrastrukture. Pridružili smo se mreži ponudnikov e-polnilnic Hubject, v okviru katere bomo lahko s Petrolovo aplikacijo za polnjenje polnili električno vozilo na polnilnicah po celotni Evropi. V novi strategiji imamo določeno, da bomo do leta 2025 postavili več kot 1300 novih e-polnilnic. Spremljamo še razvoj vodika, ki v Evropi in po svetu ponovno pridobiva vse več pozornosti. Vodik lahko v povezanem energetskem sistemu podpre razogljičenje industrije, prevoza, proizvodnje električne energije in stavb po svetu. Sredstva, ki jih EU v vedno večjem obsegu namenja v tej smeri, to potrjujejo. V prihodnje ga nameravamo intenzivno vključevati v svoje razvojne projekte. Na eni od naših lokacij načrtujemo postavitev elektrolizerja za proizvodnjo čistega vodika, kjer bi po optimističnem scenariju lahko začeli proizvodnjo v letu 2023. Seveda so pri vodiku tudi izzivi pri proizvodnji in uporabi, v kateri bo treba v prihodnjih letih usmeriti več pozornosti.

Visoko na Petrolovi agendi je krepitev energetske učinkovitosti po načelu, da je najcenejša energija, ki je ne porabimo. Na katerih področjih vidite največje možnosti za prihranke in kje priložnosti pri storitvah energetske učinkovitosti?

J. B.: Energetsko učinkovitost je mogoče dosegati na veliko načinov: s projekti za izboljšanje energetske učinkovitosti mestne infrastrukture, bodisi gre za energetske prenove javnih, poslovnih in stanovanjskih stavb, trajnostno novogradnjo, z energetsko učinkovito daljinsko energetiko, razsvetljavo in industrijo, bodisi s skrbjo za urbani vodni krog - od zmanjšanja vodnih izgub v procesu oskrbe s pitno vodo do čiščenja in ponovne rabe odpadne vode. Ter seveda s pospešenim uvajanjem alternativnih pogonskih goriv na področju mobilnosti v navezavi s sodobnimi storitvami mobilnosti. Pomembno je še izboljševanje same strukture virov energije z vlaganjem v proizvodnjo obnovljivih virov energije in nadomeščanje fosilnih goriv. Omenili smo že vlaganja v proizvodnjo zelene električne energije, zlasti v vetrna polja in sončne elektrarne v širši regiji. Velike priložnosti vidimo zlasti v industriji in na trgih JV Evrope. Z našega vidika so ukrepi učinkovite rabe energije v industriji ključni, še posebej v energetsko intenzivni industriji, ki je močno prisotna v tej regiji, in kjer lahko z optimizacijami energetskih sistemov dosežemo pomembne energijske prihranke, boljše delovne pogoje, večjo storilnost in zmanjšamo nastajanje odpadnih snovi.

Na tem področju imamo v Petrolu veliko izkušenj, tudi kako najti sinergije med industrijo in lokalno skupnostjo, kot na primer na Ravnah na Koroškem, kjer smo skupaj s strokovnjaki SIJ Metal Ravne in Instituta Jožef Stefan našli rešitev, kako odvečno toploto iz metalurških procesov podjetja SIJ Metal Ravne koristno uporabiti za daljinsko ogrevanje celotnega gospodarskega območja in mesta Ravne. Ponosni smo še na projekt Mlekarne Planika v Kobaridu, kjer smo z rešitvijo zamenjave energenta za ekonomsko in okoljsko učinkovitejšega pripomogli k nižjim skupnim stroškom energije za 15 odstotkov, hkrati pa zmanjšali onesnaževanje okolja, ki živi tudi od kmetijstva in turizma.
 

Kako je pandemija vplivala na interes podjetij za projekte energetske učinkovitosti?

J. B.: Na podlagi izkušenj lahko rečemo, da pandemija ni negativno vplivala na projekte energetske učinkovitosti. Tako smo na primer med pandemijo uspešno zaključili projekt energetske prenove 15 javnih stavb v občini Brežice, ki predstavlja enega izmed večjih projektov javno-zasebnega partnerstva na področju energetskega pogodbeništva v slovenskih občinah do sedaj. Občina Brežice bo tako prihranila več kot 300.000 evrov na leto. Obenem bodo zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 485 ton CO₂ na leto.

Uspešno smo zaključili prenovo petih izobraževalnih stavb Univerze Maribor v Kranju, s čimer bo Univerza prihranila 230.000 evrov in zmanjšala emisije CO₂ za nekaj več kot 400 ton na leto. Izvaja se še tretji paket energetskih prenov v Ljubljani (EOL-3). Zaključili smo projekt energetske prenove javne razsvetljave v Izoli, v skladu z načrti pa se v Zaječarju v Srbiji izvaja projekt zamenjave kar 10.000 energetsko potratnih svetil. Stroški mesta se bodo, zahvaljujoč uspešnemu javno-zasebnemu partnerstvu, v 15 letih znižali za več kot milijon evrov, s prenovo javne razsvetljave pa bodo prihranili več kot 3400 ton CO₂ letno. Seveda ne moremo mimo projekta nove vetrne elektrarne Ljubač na Hrvaškem, katere montaža je kljub pandemiji potekala skladno z načrti. Elektrarna bo kmalu predana v omrežje, s tem bomo priskrbeli nizkoogljično elektriko za kar 20.000 povprečnih gospodinjstev. Skratka, učinek je bil skoraj pozitiven. Mislim, da to sploh velja na ravni zavedanja pomena energetske učinkovitosti za naša življenja.
 

Kakšno bo sodobno pametno mesto (s stališča porabe energije) in kakšna bo pri tem vloga digitalnih tehnoloških rešitev?

J.B.: Dejstvo je, da brez energetske učinkovitosti ne moremo govoriti o pametnem mestu. Sodobno pametno mesto bo tako v prvi vrsti trajnostno in energetsko učinkovito, kar gre z roko v roki s tehnološkimi spremembami in digitalizacijo. Ko je govora o energetskih rešitvah, se učinkovitega upravljanja lotevamo z modernimi digitalnimi rešitvami. Razvili smo lastno tehnično informacijsko IIoT platformo Tango. S povezljivostjo razpoložljivih podatkov tako pomagamo našim partnerjem sprejemati boljše odločitve. Tango podatke preveri in obdela ter jih pretvori v uporabne informacije, kar omogoča učinkovitejše upravljanje. Z digitalnimi energetskimi rešitvami je izpolnjevanje vse večjih okoljskih zahtev glede energetske učinkovitosti, robustnosti in zmanjšanja ogljičnega odtisa lažje, odkriva pa tudi mnoge potenciale zaradi povezovanja tehničnih in tržnih podatkov.

V času pandemije se je pokazala velika dodana vrednost naše platforme Tango prav zaradi daljinskega upravljanja energetskih sistemov, saj je bilo kljub nepričakovanim razmeram omogočeno zanesljivo in stabilno upravljanje, ki je omogočilo hitro sprejemanje odločitev. Po drugi strani, pa je tukaj še celotno področje mobilnosti in predvsem e-mobilnosti, ki pravzaprav omogoča neverjetne priložnosti na področju soustvarjanja pametnih mest. Pametna mesta so odzivna na potrebe prebivalcev in sem spadajo tudi storitve mobilnosti.

Promet je eden večjih virov emisij toplogrednih plinov, saj prispeva skoraj polovico vseh emisij ogljikovega dioksida. Kako lahko na tem področju pomaga Petrol?
      

Tadej Smogavec: Cestni promet potrebuje občutne spremembe in tega se v Petrolu zelo dobro zavedamo. Zato v lastnih laboratorijih razvijamo najsodobnejša goriva z manj emisijami, hkrati pa se intenzivno usmerjamo k razvoju trajnostne mobilnosti. Zadnje je zelo povezano z osnovnim poslanstvom Petrola – omogočati ljudem mobilnost, pri čemer se sredstva mobilnosti skozi čas spreminjajo. Elektrifikacija mobilnosti, vsaj delna, je dober korak v smeri zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in je trenutno tudi glavni trend, še posebej v kombinaciji različnih storitev in virov energije.



Osredotočamo se na dva ključna segmenta, na polnilno infrastrukturo, kar pomeni vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture za polnjenje električnih vozil ter zagotavljanje storitve polnjenja, in na storitve mobilnosti, kot so poslovni najem, elektrifikacija voznih parkov in storitev upravljanja voznih parkov. S tem podjetjem omogočamo postopen prehod na stroškovno in okoljsko učinkovitejšo električno mobilnost. Omenili smo že vlaganja v polnilno infrastrukturo za uporabo utekočinjenega naftnega plina ter tekočega in stisnjenega zemeljskega plina. Sploh tekoči zemeljski plin vidimo kot energent, ki bo v prihodnjem obdobju zanimiv zlasti na področju cestnega tovornega in ladijskega prometa.

Energetika in promet sta zelo povezana in morata iti z roko v roki pri doseganju ključnih ciljev razogljičenja, poudarja vlada; kako je po vaši oceni možno doseči cilje? Ter kako bi lahko država izkoristila kompetence Petrola na področju e-mobilnosti?

T. S.: Res je, tudi v Petrolu vidimo, da sta energetika in promet zelo povezana. Naš izziv je vlaganje v tranzicijo na področju prometa, ki sega od razvoja fosilnih energentov do konceptov sodobne mobilnosti, ki jo napajajo obnovljivi viri energije. Ob kombinaciji e-mobilnosti s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ter prožnim upravljanjem polnilne infrastrukture lahko bistveno zmanjšamo onesnaženost, znižamo stroške svojega voznega parka in obenem optimalno obremenimo električno omrežje.

EU je Petrolu zaupala vodenje in izvajanje enega izmed največjih projektov na področju e-mobilnosti (Multi-E) in več drugih projektov, kjer v konzorciju z državami (Češka, Slovaška, Madžarska, Romunija, Hrvaška) za regionalno področje urejamo sistem pametne polnilne infrastrukture. To je odlična priložnost tudi za Slovenijo, saj ima država prek projekta Multi-E, ki ga vodi Petrol, možnost črpati nepovratna sredstva za vzpostavitev polnilne infrastrukture in nakup električnih avtomobilov, ki so namenjeni javni uporabi. Pridobljene kompetence iz tega projekta lahko uporabimo za lažje doseganje evropskih zahtev po zmanjšanju ogljičnega odtisa, še posebej če skupaj z državo razvijemo sodelovanje na področju e-mobilnosti. Petrol bi z veseljem sodeloval pri vzpostavitvi centralnega upravljanja, še zlasti ker imamo razvito orodje, ki je narejeno prav za ta namen, hkrati pa smo odprti za partnerstva z različnimi deležniki.

S kakšnimi izzivi se soočajo podjetja, občine in država pri elektrifikaciji voznega parka? Kakšne so prednosti elektrifikacije, kaj vse omogoča in ali je smiselno elektrificirati celoten vozni park?
 

T. S.: Ključna prednost elektrifikacije je sodobna in trajnostna mobilnost, ki prinaša brezskrbno uporabo e-vozil, ki jih je možno polniti tako na lastni lokaciji kot v mreži javnih e-polnilnic. Elektrifikacija omogoča manjše stroške voznega parka in zmanjšuje onesnaženost. Takojšnja elektrifikacija celotnega voznega parka ni vedno smiselna. V Petrolu pomagamo k postopni elektrifikaciji tudi s storitvami mobilnosti. Pri nas lahko stranke sklenejo pogodbo za mobilnost, ki vključuje dolgoročni najem električnega vozila z možnostjo občasne nadomestitve tega vozila s klasičnim vozilom na notranje izgorevanje (večje vozilo, pot v regijo s slabšo polnilno infrastrukturo ipd). Skupaj s krepitvijo polnilne infrastrukture, rastjo nabora električnih vozil in padcem njihovih cen se bo delež električnih vozil v voznih parkih postopoma povečeval.

V podjetjih, ki želijo elektrificirati vozni park, poskrbimo za vzpostavitev pametne polnilne infrastrukture, prilagojene potrebam partnerjev/uporabnikov, in zagotovimo celoten sistem polnjenja e-vozil na različnih lokacijah (doma, v podjetjih, na poti – v Sloveniji in tujini) ; hkrati poskrbimo za spremljanje delovanja, podporo uporabnikom in vzdrževanje. Izzivi pri vzpostavitvi polnilne infrastrukture za potrebe električnih vozil v voznem parku so na začetku majhni. Z naraščanjem števila polnilnic se težave eksponentno povečujejo, saj običajne polnilnice med seboj ne komunicirajo in se ne znajo prilagajati količini razpoložljive električne energije. Zato prihaja do izpadov omrežja in prekinitev v polnjenju e-vozil. To lahko v podjetjih povzroči resno poslovno škodo, zato predlagamo, da se podjetja že v začetku odločajo za vzpostavitev pametne polnilne infrastrukture, ki je nadzorovana in povezana v strokovni nadzorni center.
 

Kako pa v Petrolu upravljate svoj vozni park? Kaj za vas pomeni optimizacija voznega parka?  

T.S.: Optimizacija voznega parka pomeni, da ima podjetje v vsakem trenutku na razpolago le toliko vozil in takšna vozila, kot jih potrebuje. Ker ima podjetje znotraj določenega tedna ali obdobja leta različne potrebe po mobilnosti, mora biti vozni park prilagodljiv. S podjetjem Atet smo dosegli želeno fleksibilnost in vzpostavili centralni sistem vodenja stroškov ter vseh ostalih dogodkov (servisi, zavarovanja, menjava pnevmatik, popravila,….), ki so povezani z vozilom. Razvili smo metodologijo, po kateri znamo oceniti, kateri del voznega parka je smiselno elektrificirati, s tem znižati stroške in hkrati omogočiti nemoteno izvajanje aktivnosti. Na vozila v voznem parku smo dodali storitev od vrat do vrat. To pomeni, da usposobljeni strokovnjaki opravijo prevoze vozil na servise, menjavo pnevmatik, popravila in druge dogodke, medtem ko preostali zaposleni nemoteno opravljajo svoje delo v podjetju. S tem omogočimo podjetju učinkovito izvajanje poslovnih procesov in popolno kontrolo nad svojim voznim parkom, zaposlenim pa sodobno in učinkovito mobilnost.
 

Kakšna je vloga pametne polnilne infrastrukture pri razvoju e-mobilnosti ?

T.S.: Pametna polnilna infrastruktura ima ključno vlogo pri razvoju e-mobilnosti. Osnova za vzpostavitev pametne polnilne infrastrukture so ustrezne e-polnilnice, ki jih je možno krmiliti na daljavo in ustrezen zaledni sistem, v katerega so vse te polnilnice povezane. Centralni nadzorni sistem pa nato omogoča kontrolo nad delovanjem polnilnic, odpravo napak na daljavo, fleksibilen odjem električne energije v skladu z razpoložljivimi kapacitetami v omrežju in povratne informacije uporabnikom aplikacije OneCharge o stanju polnjenja električnega vozila. Na ta način lahko zagotovimo učinkovito delovanje e-polnilnic in odlično uporabniško izkušnjo.

Koliko električnih polnilnic že upravljate in kakšni so načrti?

Pridružili smo se mreži ponudnikov e-polnilnic Hubject, je povedal Tadej Smogavec, v okviru katere bomo lahko s Petrolovo aplikacijo polnili električno vozilo na polnilnicah po Evropi. FOTO: Jure Eržen/Delo

TS.: Petrolova mednarodna mreža električne polnilne infrastrukture se intenzivno širi. Pohvalimo se lahko z bogato mrežo električnih polnilnic v Sloveniji in regiji, kjer z več kot 350 polnilnimi mesti omogočamo brezskrbno izkušnjo e-mobilnosti. Med njimi je tudi prva ultrahitra polnilnica, postavljena na našem prodajnem mestu Kozina, ki omogoča polnjenje z močjo do 350 kW, zato bodo vozniki električnih vozil svoje avtomobile na njej napolnili v najkrajšem možnem času. Prvi Petrolovi ultra-hitri električni polnilnici bodo v letošnjem letu sledile še tri: Maribor Vzhod, Tepanje Zahod in Dugopolje pri Splitu. Do leta 2025 načrtujemo, da bo naša električna polnilna infrastruktura obsegala 1575 električnih polnilnic v regiji. Mrežo polnilnic širimo zlasti v Sloveniji, na Hrvaškem in v Črni gori. Letos bodo postavljene prve polnilnice tudi v Srbiji in Italiji.
 

Da lahko govorimo o nizkoogljični mobilnosti je pomembno, da polnilno infrastrukturo napaja energija iz obnovljivih virov energije (OVE). Kakšni so načrti Petrola glede proizvodnih zmogljivosti iz OVE in kako jih boste dosegli?

T.S.: V Petrolu se zavedamo, da ne moremo govoriti o nizkoogljični električni mobilnosti, če polnilnice poganja elektrika iz fosilnih goriv. Zato posebno pozornost namenjamo temu, da se energija za polnilna mesta pridobiva iz obnovljivih virov energije. V tej luči so pomembne celovite energetske rešitve prenove poslovnih in javnih stavb, kot tudi rešitve za novogradnje, ki vključujejo lastno sončno elektrarno, ki poleg ostalih električnih porabnikov v objektu, napaja tudi električne polnilnice, ki so čedalje pogosteje vključene v projekte energetskih rešitev za prenove ali novogradnje.

Na vseh javnih Petrolovih polnilnicah, kjer Petrol dobavlja električno energijo, je ta iz obnovljivih virov. To je osnova trajnostne mobilnosti. Tudi iz tega razloga Petrol sam proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov. Že zdaj v bližini Šibenika obratuje vetrna elektrarna z 9 turbinami, v bližini Knina pa bo v kratkem proizvodnjo začela vetrna elektrarna Ljubač, tudi z 9 vetrnicami. Obe elektrarni skupaj imata nazivno moč 50,7 MW, pričakovana letna proizvodnja pa znaša 150 GWh. Poleg tega v Sloveniji za letošnje leto načrtujemo namestitev sončnih elektrarn v skupni inštalirani moči več kot 10 MW, medtem ko že danes upravljamo s sončnimi elektrarnami na svojih prodajnih mestih ter na industrijskih in drugih objektih v skupni moči približno 15 MW. Spodbuden je tudi razvoj sončnih projektov na Hrvaškem, kjer v okolici Šibenika razvijamo dva sončna projekta skupne moči 70,5 MW.
 

Področje mobilnosti je povezano z osnovnim poslanstvom Petrola, in sicer zagotavljanje mobilnosti ljudem. Kako se spreminja koncept mobilnosti, kako intenzivno se razvijate na tem področju in katere različne storitve pri tem kombinirate?

T.S.: Petrol je vso svojo zgodovino z največjo mrežo prodajnih mest (bencinskih servisov) zagotavljal mobilnost ljudem. V obdobju, ko se nabor pogonskih energentov širi in postaja električna energija vse bolj pomembna, želi Petrol še naprej zagotavljati brezskrbno mobilnost. Je pa e-mobilnost specifična, saj je ni mogoče vzpostaviti le na obstoječih prodajnih mestih Petrola. Zato se s sistemom e-polnilnic intenzivno širimo v mestna središča, v turistične kraje, na javna parkirišča, v garažne hiše, pred trgovske centre in na druge lokacije, ki so primerne za polnjenje električnih vozil.

Učinkovita polnilna infrastruktura je le pogoj za razvoj e-mobilnosti in drugih sodobnih oblik mobilnosti. Mobilnost se pojavlja vse bolj kot storitev, ne več kot nakup oziroma investicija v vozila. Pričakujemo, da se bo ta trend v prihodnosti le še krepil. Zato že danes ponujamo podjetjem storitve dolgoročnih ali kratkoročnih najemov vozil, storitve dostave vozil (od vrat do vrat) za različne dogodke (servis, tehnični pregled, popravilo, menjavo pnevmatik, pranje,…), nadomestna vozila in svetovanje.
Podjetjem, ki želijo optimizirati svoj vozni park in pridobiti kontrolo nad njim, ponujamo celovito storitev upravljanja in vzdrževanja voznega parka ter hkrati možnost delne ali popolne elektrifikacije le tega vključno z vso potrebno polnilno infrastrukturo.