Prihodnost bo digitalna in električna

Medijske hiša Delo z današnjo poslovno konferenco v Ljubljani zaključuje večmesečno kampanjo na temo mobilnosti in pametnih prostorov za življenje. Udeležence sta pozdravila Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo, in Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve, ki je programski partner konference.

Udeležence konference je uvodoma pozdravil Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo. Med drugim se je ozrl na mobilnost v avtomobilski industriji. Spomnil je, kako se je v preteklosti odločalo glede električnih vozil in dodal, da se za leto 2030 ocenjuje, da bomo imeli 30 milijonov vozil proizvedenih na električni pogon.

Udeležence je nagovoril tudi Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo. FOTO: Jure Eržen/Delo

Primerjava napovedi svetovne proizvodnje vozil z izključno električnim pogonom (IHS Markit) z dejansko prodajo le-teh na podlagi podatkov od aprila 2015 do januarja 2022 kaže, da je rast prodaje BEV vozil eksponentna. Opazimo tudi, da si IHS nikoli ni upal napovedati eksponentne rasti, ampak je vedno le linealiziral trend rasti zadnjega enega ali dveh let. Zaradi tega so napovedi skoraj vedno podcenjevale dejansko stanje; ob revidiranih napovedih v naslednjih obdobjih pa so bile spremembe v dolgoročnih napovedih precejšnje.

Za leto 2035 pa se ocenjuje, da ne bo več proizvodnje avtomobilov na klasični pogon, na notranje izgorevanje. »Tržna kapitalizacija Tesle je enaka tržni kapitalizaciji 10 največjih svetovnih proizvajalcev avtomobilov. In kakšna je tržna kapitalizacija napram čistih dobičkov - pri svetovni proizvodnji električnih lahkih vozil, je ta koeficient 5 ali 6, pri Tesli pa znaša 50 ali več. To pomeni, da kupci priznavajo jutrišnjo tehnologijo. »

Stvari se v zadnjem letu zelo spreminjajo in imajo odraz v trajnostnosti v mestih. Kako naj bi to šlo naprej? »Tisti, ki danes prihajajo iz srednjih in osnovnih šol,  bodo kupovali avto – če ga bodo – na električni pogon.« Mladi drugače preživljajo svoj čas, vse to pa zahteva tudi spremembe v infrastrukturi.

Mesto z zeleno dušo

Ljubljanski župan Zoran Janković je poudaril, da ima današnji dogodek poseben pomen zaradi sporočila, ki ga nosi: pameten življenjski prostor gre z roko v roki s trajnostjo. Brez zaveze trajnosti ni mogoče misliti in ustvarjati uspešne, posamezniku in skupnosti prijazne prihodnosti. Ljubljana se lahko z nazivi ene izmed najlepših destinacij v Evropi, pa z nazivom Zelenega mesta. »Gremo v smer samooskrbnosti Ljubljane – naša želja je, da zamenjamo premog. Vsa mesta na svetu morajo priti na pravila zelenih prestolnic. Plin naj bi v 5 letih predstavljal 40 odstotkov, 20 odstotkov biomasa, pa sončna energija itd., da ne bomo odvisni od zunanjih vplivov.«

Ljubljanski župan Zoran Janković poudarja, da je Ljubljana mesto z zeleno dušo. FOTO: Jure Eržen/Delo

In kot je še dodal župan, bodo vse šole in vrtce energetsko sanirali z evropskimi sredstvi in to v skupnem projektu s Petrolom in Resalto – 'vsi naši javni objekti bodo doživeli energetsko sanacijo, vsi bodo dobili tudi sončne panele, tam kjer bo dovolil ZVKD, da bomo še dodatno samooskrbni'.

Ljubljana je mesto z zeleno dušo, je še dejal Janković in dodal, da Ljubljana stopa po poti trajnosti z vizijo in s trajnostno urbano strategijo. Prioritete so urbana politika, ki je v skladu z zeleno agendo. Ljubljana je kolesarjem prijazno mesto, je še pristavil Janković in dodal, da je to njena pomembna odlika, ki jo še naprej razvijajo. Je mesto, kjer je središče prometno nevtralno, prijazno pešcem in kolesarjem.

Digitalna in električna prihodnost

Sledil je prvi panel z naslovom Posameznik v družbi tehnologije. Železnice so odprle Slovencem pot v svet in pred stoletjem tudi krojile poselitvene vzorce. »Nekaj delamo prav. Železniški prevoz je okolju prijazen prevoz ljudi in tovora, je varen. Železnica je hrbtenica javnega prevoza, je predvidljiv, je masoven, v koničnih časih omogoča hiter prevoz v mestu in na podeželju,« pravi Darja Kocjan, direktorica Potniškega prometa v Slovenskih železnicah. Slovenija potrebuje še več teh rešitev, mi smo tu, da to omogočimo.

Električna mobilnost gre naravno skupaj, prevoz navadnega kolesa stane 1,5 evra za vse vožnje v enem dnevu, za skiroje ne zaračunavajo. Še več možnosti za izboljšave je na področju digitalizacije. »Če bi imeli aplikacijo, ki bi vključevala vse oblike prevoza, bi lahko načrtovali pot tudi v primeru prometnih zgostitev,« meni Darja Kocjan in dodaja, da bodo vse rešitve govorile v prid mladim generacijam.

Dogaja se diverzifikacija, pravi Jože Bajuk, član uprave Petrola. Ni vse mlada generacija, glavne so nove možnosti. Naftni derivati so pred časom dobili dominanten položaj kar naravno. Nove tehnologije pa omogočajo zlasti mladim drugačne rešitve. Časi, ko parna lokomotiva edini način prevoza, je mimo, tudi z avtom na naftne derivate je tako. Ponudniki storitev se moramo prilagoditi. Vidim zelo veliko število tehnologij, ki bodo na voljo, na podeželju bodo naftni derivati še nekaj časa. V prihodnjih desetih letih bo elektrika gotovo zmagala. Prvi so bencin prodajali lekarnarji. Polnjenja ne bodo na bencinskih servisih. Na hišo daš 12-kilovatno sončno elektrarno, zelo preprosto je. Za večstanovanjske stavbe pa bodo morali projektanti začeli načrtovati stavbe drugače, tudi prostor za transformatorsko postajo. Vsako kilovatno uro se da pripisati določenemu uporabniku.

Na panelu pametni prostori za življenje so mnenja z moderatorjem Miranom Vargo (prvi z leve) soočili Marjana Senčar Srdič, vodja oddelka tehnologij interneta stvari in inovacij ter direktorica strategije za poslovni trg v A1 Slovenija, Jože Bajuk, član uprave Petrola za področje energija, rešitve, logistika in operativno poslovanje, Darja Kocjan, direktorica SŽ-Potniški promet, in Mateja Lavrič, direktorica Kolektor Ventures. Alenka Mejač Krassnig, direktorica Visa Europe za Slovenijo, se jim je pridružila preko video povezave. FOTO: Jure Eržen/Delo

Petrol se vidi kot regionalna družba, elektriko iz vetrnic se lahko pripelje kamor koli v enotnem evropskem prostoru. Sistem ne deluje tako, da bi bilo na števcu razvidno, iz katerega vira je elektrika, je pa vsa elektrika lahko pokrita z zelenimi certifikati. To pričakuje tudi čedalje več podjetij. Večkrat sem slišal, da če bi imela Slovenija veter, bi imela mline na veter. To ne drži. Ravno tako ne drži, da obnovljivi viri uničujejo omrežja. Vetrnice so mogoče tudi na območjih s šibkejšim vetrom, pri naložbah pa morajo biti naložbe v obnovljive vire približno enake vložkom v posodobitev omrežja.

»Resnica je, da je zeleno dražje. Tako poceni energije, kot smo jo imeli v preteklih 20 letih, ne bo, sem pa optimist, saj je cena elektrike iz vetrnic najnižja. Ni razloga, da bi cene vztrajale na tako visokih ravneh,« meni Bajuk.

Nujna je posodobitev distribucijskega omrežja, 5G omrežja pa lahko pomagajo z vpogledom v nizkonapetostni del, pravi Marjana Senčar Srdič iz A1 Slovenija. Avtonomna vožnja nima ovir v tehnologiji, gre bolj za pravno umestitev in pomanjkanje primerne cestne infrastrukture. Priložnost digitalizacije je pri načrtovanju prometa, denimo prilagajanje prometa skupinam, ne zgolj voznim redom.

»Pomembno je, da so distribucijska omrežja stabilna. Zelo smo razseljeni po svojih mikro lokacijah in prihaja do družbenega razkoraka. Tam ostajajo ostareli, mnogim je težko do prve postaje. Po drugi strani gravitiramo proti nekaj središčem, kar se odraža v gneči na cestah. Portugalska spodbuja celo tujce, da se selijo na podeželje, nekatere druge države sledijo s podobnimi pobudami. Mogoče bi pri nas preselili še kakšno državno ustanovo,« prvi Marjana Senčar Srdič.

Prišli smo v digitalno revolucijo, to ni več evolucija, meni Alenka Mejač Krassnig, direktorica Visa Europe. Uporabniki želijo hitro in preprosto plačevanje storitev. Imamo že veliko vedenjskih podatkov, pomagali bodo sistemi določitve lokacije. Nekateri netradicionalni ponudniki plačil so tudi že na trgu. Čedalje več financiranja je vgrajenega, od plačil do posojil in zavarovanj. Ena taka rešitev je najem prevoza. Prihodnost bodo sicer krojile digitalne valute različnih vrst, menijo v Visi.

Digitalna identiteta je mogoča in pri Visi so že daleč pri tem. Brezstično plačevanje je v Sloveniji zelo razvito. Pred leti je bilo plačevanje s telefonom ali uro že revolucija, zdaj pa na trg že prihajajo avtomobili, ki bodo imeli aplikacije za naročanje in plačevanje storitev, tudi na prstni odtis.

Kolektor Ventures je zaprt investicijski sklad, je pojasnila Mateja Lavrič, direktorica Kolektor Ventures. Največji motiv je zadrževanje mladih in vlaganje v prebojne rešitve. »Tudi mi imamo konkurenco v ponudbi tveganega kapitala, imamo pa to prednost, da lahko zagonska podjetja preverijo svoje rešitve,« je povedala Mateja Lavrič. Podjetja se odločajo za sodelovanje z zagonskimi podjetji, ki se ukvarjajo s stvarmi, ki jih sama nimajo. Zagonska podjetja nimajo zgodovine, kot korporacije, imajo dostop do najnovejših tehnologij. Korporacije pa imajo stabilno okolje in denar za vlaganje. Nujno je najti skupno točko, to je običajno skupen interes.

Pri odprtem inoviranju povabiš nove deležnike, tudi univerze in zagonska podjetja. Tako inoviranje manj stane, traja manj časa, poleg tega gre za sinergijske učinke. V teoriji je to zelo privlačno, v praksi pa je to trdo delo in usklajevanje, vprašanje je, denimo tudi to, kdo nosi avtorske pravice. Poslovni modeli se spreminjajo, proizvajalci se spreminjajo v visokotehnološka podjetja.

Izvirni regijski pristopi

Drugi sklop je bil namenjen izvirnim regijskim pristopom trajnostne mobilnosti, kjer je poleg gostov iz tujine dobre prakse trajnostne mobilnosti v regiji predstavil Matjaž Šiftar, vodja oddelka mobilnost v Petrolu. O obnovljivih virih energije in elektromobilnosti v Srbiji kot poti do ogljične nevtralnosti je govorila Danijela Isailović, direktorica, Združenje za obnovljive vire energije Srbije (Udruženje Obnovljivi izvori energije Srbije), načrt razvoja elektromobilne infrastrukture v cestnem prometu Republike Hrvaške pa je predstavila Maja Pokrovac, direktorica, Obnovljivi viri energije Hrvaške.

Zatem so o sooblikovanju mest prihodnosti govorili dr. Milan Ranđelović, direktor Znanstveno-tehnološkega parka Niš, dr. Giulio Bernetti, generalni direktor oddelka za urbanistično načrtovanje, okolje, mobilnost, gospodarski razvoj, vzdrževanje ter razvoj javnih parkov in cest v Občini Trst, Keti Luarasi, podžupanja Tirane, in Marjan Junčaj, mestni menedžer v Podgorici.

V Tirani bodo imeli okrog mesta dva milijona dreves

Globalni izzivi – regijske rešitve

Razpravljavca vsebinskega sklopa Globalni izzivi – regijske rešitve sta bila Klemen Furlan in Andrej Brglez. Na panelu Pametna mesta – ko tehnologija olajša življenje je na temo Sodelovanje = večja inovativnost spregovorila Marjana Senčar Srdič, vodja oddelka IoT in inovacij ter direktorica strategije za poslovni trg v A1 Slovenija. Povezano potovanje – od vizije do odprte nacionalne mobilnostne rešitve je predstavil Andrej Rojc, skrbnik strank v Visa Europe za Slovenijo.

Na panelu Posameznik v pametnem življenjskem prostoru je aplikacijo DRAJV kot mobilnostno platformo predstavil Boštjan Kop, višji strokovnjak za inovacije in digitalno tehnologijo v Zavarovalnici Triglav, ki je tudi sodeloval na okrogli mizi na temo posameznikov v pametnem življenjskem prostoru. Na njej se mu je pridružil še Andrej Kotar, poslovni direktor za področje pametne družbe v podjetju Endava.

Logistika in pametna mobilnost

François Delion, generalni direktor za Renault Nissan Adriatic, je  prek videopovezave predstavil pot od izdelovalca avtomobilov do tehnološkega podjetja. Zatem pa bo razvoj železniškega potniškega prometa v Sloveniji predstavila mag. Darja Kocjan, direktorica SŽ-Potniški promet.

Najhitrejšo spremembo prinašajo drugi tiri

Na okrogli mizi so s Klemnom Furlanom in Andrejem Brglezem o globalnih izzivih in regijskih rešitvah razpravljali Boštjan Kop, Matjaž Šiftar, Darja Kocjan, Andrej Kotar in Marjana Senčar Srdič.

GRAFIKA: Delo