Najhitrejšo spremembo prinašajo drugi tiri

V Sloveniji se je promet desetletja razvijal v smeri uporabe avtomobila, zato imamo ceste praktično do vsake zidanice, veliko železniškim progam pa manjka drugi tir, da bi bilo potovanje bolj udobno. To bo treba spremeniti, če ne drugače, nas bo v to prisilila Evropa ali pa konkurenca.

Renault se spreminja iz proizvajalca avtomobilov v tehnološko podjetje, saj velik del predstavlja ponudba visokih tehnologij, je povedal François Delion, generalni direktor za Renault Nissan Adriatic. Do 2030 želi Renault vsaj 20 odstotkov prihodkov ustvariti s ponudbo podatkov in energije. Pametni telefon lahko že zdaj vodi do trgovin in gostinske ponudbe v povezavi s spletnimi zemljevidi, prihodnost je, da to naredi tudi avto.

Vozilo kot storitev pomeni zavarovanje, vzdrževanje, plačilo cestnin in drugega. Za Renault se zgodba ne bo končala s prodajo avtomobila, cilj je prenova, zamenjava baterij, zagotavljanje drugega življenja avtu in bateriji. Sodelujejo tudi v več združenjih za pametna mesta in državo. Za okolje bodo skrbeli še z vlaganjem in razvojem vodikovih tehnologij in razvojem tehnologij recikliranja celotnega vozila.

Najprej bi lahko postavili dodatne tire v primestju. FOTO: Jure Eržen/Delo

Stvari se tako lepo zlivajo skupaj, da to ni več naključje, meni Darja Kocjan, direktorica SŽ-Potniški promet. Skupna tema je zeleno. Vlak lahko vozi varno 30 ali 40 let, cilj Slovenskih železnic pa je povezati vse oblike mobilnosti. »Če pogledamo vpetost naših lokacij v mestna središča, je jasno, da smo lahko povezovalec oblik mobilnosti,« pravi in dodaja, da bo treba prestaviti v višjo prestavo. Ljubljana potrebuje nadgradnjo železniške postaje, ves železniški promet pa tudi informacijsko in plačilno nadgradnjo.

Darja Kocjan, Slovenske železnice. FOTO: Jure Eržen/Delo

»Če ponudbe ne širiš, je vse to govoričenje,« meni Darja Kocjan in dodaja, da bo septembra letos na progah 52 novih vlakov.Od tega bo 10 dvonadstropnih vlakov. »En poln vlak je enako kot sedemkilometrska kolona avtomobilov,« opozarja. Do leta 2025 na progah ne bo več starih vlakov. Najstarejša potniška garnitura bo Pendolino, ki največkrat vozi med Ljubljano in Mariborom. Vlaki imajo urejene wi-fi povezave in tudi možnost polnjenja mobilnih telefonov. Žal ima Slovenija le 1200 kilometrov prog, le polovica je elektrificiranih. »Naredili smo temelje, zdaj pa jih izkoristimo,« pravi Darja Kocjan.

Francois Delion, Renault Nissan Slovenija. FOTO: Jure Eržen/Delo

»Evropa daje na prvo mesto posameznika, ZDA pa vodijo korporacije. Vprašanje je, ali bo Slovenija uspela izkoristiti priložnosti digitalne ekonomije in povezovanja,« meni Andrej Kotar, poslovni direktor v Endavi. Digitalizacija daje predvidljivost, je pritrdila Darja Kocjan, predvidljivost pa je ključna tudi za uporabo javnega prometa. Razpršena poselitev je težava, lepo je imeti cesto do vsake zidanice, a to pomeni zelo drago vzdrževanje in tudi velik strošek dveh avtomobilov. Andrej Brglez je opozoril, da je dolgo vse šlo v smer avtomobila, zato bo zdaj težava toliko večja. Vsi bi morali delati za spremembo, to ne sme biti vezano na eno politiko in en mandat, trajalo bo 20 let.

Drugi tir med Divačo in Koprom bo prihranil pol ure za potnika, od Ljubljane do Maribora se še ne da priti z vlakom v eni uri, da pa se v uri in pol. Darja Kocjan sicer največjo priložnost vidi v dvotirnosti primestnih prog. iz Zavarovalnice Triglav je predlagal, da bi bilo dobro, če bi čas dela na vlaku štel v delovni čas.

GRAFIKA: Delo