V Tirani bodo imeli okrog mesta dva milijona dreves

Na okrogli mizi o sooblikovanju mest prihodnosti so poudarili pomembnost zelenih površin in dreves, pa tudi to, da je nujno še nekaj narediti z onesnaženostjo zraka zaradi zgostitev prometa. Odgovor so pametna mesta, elektrifikacija in digitalizacija, tudi za parkirna mesta.

Mesto Niš ima bogato zgodovino, ena od značilnosti pa je, da je bilo središče industrije, ki pa je nazadovala, izgubili so kar 40.000 delovnih mest, je povedal dr. Milan Ranđelović, direktor Znanstveno-tehnološkega parka Niš. V zadnjih 15 letih so se usmerili v zeleno, pametno mesto, s čimer so pritegnili 250 milijonov evrov podpore in odprli 20.000 novih delovnih mest. Investitorje to zanima, tudi znanstveni tehnološki razvojni park, povezan z univerzo, ki se je usmeril v tehnologije pametnega mesta. Ranđelović je še povedal, da se trudijo pobude prenesti v lokalne skupnosti, zlasti za električno mobilnost in trajnost. Tehnološki park so oblikovali 20 let kot rešitev za krizo industrije, deluje pa dve leti in ima 500 zaposlenih.

Žičnica v Trstu je poskus rešitve težave dostopnosti mesta s severa, pravi dr. Giulio Bernetti, generalni direktor oddelka za urbanistično načrtovanje, okolje, mobilnost, gospodarski razvoj, vzdrževanje ter razvoj javnih parkov in cest v Občini Trst. Projekt podpira sklad za okrevanje in odpornost. Središče mesta je 200 metrov od zadnje postaje žičnice, povezuje Opčine, kjer je mogoče parkirati, z morjem. Velik del površin središča mesta, ki je prej pripadalo pristanišču, je zdaj mestnih. Območje ima več starih industrijskih stavb, v katerih poteka kar precejšnja prenova.

Enega največjih parkov na Balkanu v Tirani so razdelili v 12 vrtov, pravi Keti Luarasi, podžupanja Tirane. »Ne potrebujemo mesta, ki ga obvladujejo avtomobili, mesto mora biti prijazno za ljudi, pametno, prilagojeno za podnebne spremembe, mobilnost pa mora biti trajnostna,« opozarja podžupanja. Zdaj ima trg več namembnosti, več je zelenic, ki dajejo svež zrak, mesto pa naredijo bolj živo. V mestu so uredili skupaj 25 manjših parkov.

Parki in prenova stare industrije, zraven pa še nove oblike premikanja. FOTO: Jure Eržen/Delo

Razvojni načrt do 2030 vključuje tudi gozd z dvema milijonoma dreves okrog mesta. »To potrebujemo. Če otrok posadi drevo, ga kot odrasel ne bo posekal. Do zdaj smo posadili več kot 500.000 dreves, večino so podarili ljudje,« je povedala Keti Luarasi. Električna mobilnost pa bo zelo izboljšala kakovost zraka. Tirana nima umazane industrije, težava so prometne zgostitve. Začeli so tudi v mestu, polovica mestnih avtobusov je električnih.

V Podgorico je mogoče priti z vseh strani, ideje za prihodnost pa prihajajo iz vseh smeri. Tudi v Podgorici urejajo enega največjih parkov, je povedal Marjan Junčaj, mestni menedžer v Podgorici. Mesto ima načrt razvoja do 2025, za digitalizacijo so dobili od EDF 600.000 evrov podpore. Mesto se mora širiti zaradi novih prebivalcev in čedalje več turistov. Parkirna mesta morajo biti ob tem kar se da pametna, uvedli pa so tudi najem električnih skuterjev in koles. Skuter je mogoče pustiti kjer koli, upravljavec sistema pa ga pripelje do postaje.

Električna mobilnost, trajnost in visoka tehnologija so povsem v skladu z vizijo Niša, je dejal Ranđelović. Benetti je povedal, da bodo v električno mobilnost, tudi žičnico, vložili več deset milijonov evrov, vse pa bo upravljalo javno prevozniško podjetje. »Tirano želimo uvrstiti med zelena mesta, ne zgolj s parki, zelenicami, temveč tudi z električno mobilnostjo, zelenimi terasami in stavbami. Spremeniti moramo mentaliteto ljudi. Imamo vizijo pametnega mesta, smo na pravi poti,« pravi Keti Luarasi. »Podgorica ima svetlo prihodnost, skupaj s podjetniškimi klubi lahko razvijemo mesto po meri vseh. Veliko je prostora za učenje, znanost, tudi v poslovnih conah, ne smemo pa biti sebični, dobre izkušnje je treba deliti,« pravi Junčaj.

GRAFIKA: Delo