Plačila postajajo samodejna in podrejena uporabniški izkušnji

Promet in urbana mobilnost bosta v prihodnje še bolj tekoča in enostavna, manj bo trenj, povezane pametne rešitve pa bodo poskrbele za boljšo uporabniško izkušnjo, je prepričana Alenka Mejač Krassnig, direktorica Vise Europe za Slovenijo.

Slogan podjetja Visa je (prevedeno): Kjerkoli želite biti. Kje želite biti vi?

Visa je vodilna družba na področju digitalnih plačil. Tu se vidimo tudi v prihodnje. Naša vizija je, da povežemo posameznike, podjetja in gospodarstvo. Postajamo mreža vseh mrež, kot najbolj inovativno podjetje na področju plačilnih instrumentov z uporabo tehnologije povezujemo tradicionalno in netradicionalno. Sodelujemo z več kot 15.000 finančnimi ustanovami po svetu, podpiramo procesiranje v več kot 200 zakonitih valutah, v obtoku je več kot 3,5 milijarde plačilnih kartic, ki jih sprejema več kot 80 milijonov prodajnih mest po svetu. Vse to so impresivne številke, ki pa bodo še rasle.

Čeprav je Visa podjetje, ki deluje v panogi plačil, je tesno povezana z mobilnostjo. Kako bosta videti promet in urbana mobilnost v prihodnje?

Verjamemo, da je uporabniška izkušnja tisto, za kar moramo delati vsi. Kaj je torej uporabniška izkušnja? Ljudje si na splošno želimo, da ko nekaj uporabljamo ali ko plačujemo, je to karseda enostavno in priročno. Izkušnje po svetu kažejo, da je za urbano mobilnost izrednega pomena preprosto plačevanje storitev. S tem se namreč poveča uporaba javnega transporta, znižajo se stroški operaterjev oziroma ponudnikov storitev, vse skupaj pa pozitivno vpliva tudi na okolje in trajnost. Promet in urbana mobilnost bosta v prihodnje še bolj tekoča in enostavna, manj bo trenj, povezane pametne rešitve pa bodo poskrbele za preprosto boljšo uporabniško izkušnjo. Tako kažejo raziskave in izkušnje z drugih trgov.

Toda večina raziskav je narejenih za velemesta oziroma tako imenovana megamesta. Tako velikih urbanih območij v Sloveniji ni, nimamo (več) tramvaja, podzemne železnice … Je (ne)obstoječi javni prevoz omejitev za uvajanje naprednejših mobilnostnih storitev?

Menim, da ne. V Visi imamo rešitve, ki so se izkazale za učinkovite skoraj povsod. Res je, megamesto ima drugačno dinamiko in potrebe kot slovensko okolje, a tudi za mala mesta obstajajo ustrezne rešitve. Leta 2020 smo na Malti, ki je majhen otok, zagnali urbano mobilnost in ljudje so jo hitro posvojili. S slovenskimi razmerami se lahko primerjajo »urbano mobilna« mesta, kot so Wrocław, Ostrava in številna mala mesta v Romuniji in Franciji, kjer je tovrstna mobilnost zgledno urejena. S tem se nenehno ukvarjamo.

V svetu deluje že več kot 460 naših projektov urbane mobilnosti, dodatnih 700 jih je v različnih fazah razvoja in bodo delujoči v dveh letih ali prej. Izjemno povečanje vidimo tudi na strani različnih deležnikov, ki želijo pristopiti k urbani mobilnosti – doma in po svetu. Rešitve podjetja Visa so primerne za vsa mesta, vseh velikosti, podpirajo tako javni prevoz kot zasebne iniciative, na primer izposojo električnih vozil, e-koles, e-skirojev itd.

Vedno več podjetij skrbno načrtuje tako imenovani prodajni proces in nakupno izkušnjo; pospešeno se odločajo tudi za tako imenovana vgrajena plačila, ki so eden najbolj otipljivih trendov, pravi Alenka Mejač Krassnig. FOTO: Črt Piksi/Delo

Kaj konkretnega pa boste naredili v Sloveniji?

Zaradi narave projektov, ki so v teku, konkretnih načrtov ne morem razkriti, vsekakor pa sodelujemo z zainteresiranimi mestnimi občinami in ponudniki storitev s področja urbane mobilnosti.

Uporabniki javnega prevoza si želijo predvsem enostavnosti z določeno mero udobja. Kaj jim lahko v tem pogledu prinese Visa?

Kot rečeno, se Visa osredotoča na uporabniško izkušnjo. Podjetje prispeva globalno združljivost tehnologije – plačilne kartice, ki jih imamo danes v žepu, omogočajo, da z njimi uporabljamo javni promet in druge storitve mobilnosti v Londonu, Atenah, Ostravi in podobnih mestih. Brez ločenih namenskih kartic, sistemov ipd. se preprosto usedemo, peljemo in plačamo. Takšne uporabniške izkušnje bi si vsekakor želeli tudi v Sloveniji, ne glede na to, ali gre za domačina ali turista oziroma obiskovalca naše dežele – storitve prevozov in mobilnosti bi lahko vsak uporabljal zgolj s plačilno kartico, ne da bi moral načrtovati, kako bo kupil vozovnico ali posebno plačilno sredstvo za dostop do posamezne storitve.

Kje je ozko grlo? Kdo je kriv, da kaj takega pri nas še ne deluje?

Ne morem kazati s prstom in govoriti, kdo je kriv. Treba je prepoznati priložnost na trgu in investirati vanjo. Je pa to vsekakor eden najtrših orehov.

Zakaj je najtrši oreh?

Vzroke lahko iščemo v tem, da je Slovenija kot država zelo razdrobljena, prav takšni pa so tudi njeni transportni sistemi. Poleg tega, da so zelo razdrobljeni, so še kompleksni z vidika lastništva in upravljanja. Povezovanja je malo ali nič. Tega Visa ne more spremeniti, lahko pa vsem ponudnikom pomagamo do enostavnejšega plačevanja, kar vodi v večjo in kontinuirano uporabo njihovih storitev ter večje zadovoljstvo strank.

Kaj pa souporaba virov na področju transporta? Kako bo po vašem mnenju videti delitvena ekonomija pri nas? Katere inovacije in storitve bodo v ospredju?

Težko komentiram to področje, v Visi smo namreč strokovnjaki le za plačila. Vedno bolj je pomembno, kako ljudje nakupujejo in plačujejo storitve. Izkušnje po svetu kažejo, da če je nekaj enostavno, priročno in varno, pripomore k povečanju nakupov oziroma uporabe.

Kako to doseči?

Vedno več podjetij skrbno načrtuje tako imenovani prodajni proces in nakupno izkušnjo. Pospešeno se odločajo tudi za tako imenovana vgrajena plačila, ki so eden najbolj otipljivih trendov. Enostavno kupiš in plačaš, v enem koraku, plačilo se izvede avtonomno, podobno kot deluje prevoz z uberjem ali sorodno storitvijo. Dobra uporabniška izkušnja je tista, pri kateri se plačilo brezhibno izvede v ozadju, uporabnik je le obveščen o njem.

Torej bomo po brezstičnih in mobilnih plačilih dobili še brezgotovinska mesta? Kako so se brezstična in mobilna plačila uveljavila v Sloveniji?

Kar zadeva brezstična plačila, smo med najbolj razvitimi trgi na svetu, po njihovem deležu med vsemi plačili smo celo med vodilnimi na svetu! To pomeni, da se brezstične tehnologije ne bojimo. Čeprav smo jo spoznali šele leta 2015, smo jo takoj posvojili. Vse kartice Visa so danes opremljene s to tehnologijo. Prav zato je toliko težje razumeti podatek, da na področju mobilnih plačil močno zaostajamo za povprečjem EU. Še sama si ne znam prav dobro razložiti, zakaj je tako, saj je to vendarle zgolj ena izmed oblik kartičnega plačevanja. Skupaj s partnerji želimo to spremeniti.

Verjamem, da bi vaše podjetje, banke in države radi videli, da bi svet postal brezgotovinska družba. Je to uresničljivo?

Težko rečem. Danes je verjetno še najbliže temu idealu Švedska. V podjetju Visa sicer zagovarjamo pravico posameznika do izbire. Uporabnik naj ima možnost izbire načina plačila – z gotovino ali brez. Lahko gre za hipno odločitev ali pa stvar navade. Je pa res, da bo brezgotovinskih plačil vedno več, v ospredju bodo digitalni načini plačevanja. Prihajajo generacije, ki živijo v metaverzumu, razumejo tehnologijo, jo uporabljajo.

Zavedati se moramo, da ima digitalna družba pozitivne učinke za posameznike, podjetja in gospodarstvo. Posameznik od razvoja tehnologije pričakuje karseda poenostavljeno plačevanje, tehnologija je že toliko napredovala, da so plačila lahko samodejna in vgrajena v storitve, torej podrejena nakupni izkušnji. Za večino podjetij je podpora kartičnim in mobilnim plačilom že postala nuja, kar smo lepo videli v času pandemije, ko so bila podjetja, ki so podpirala spletna in brezstična plačila, v veliki prednosti in prav zaradi tega dosegala povečan obseg poslovanja.

Brezgotovinska družba bi morala zanimati tudi države. Raziskava podjetja A.T. Kearney je ugotovila, da enoodstotno povečanje obsega kartičnih plačil poveča potrošnjo za 0,14 odstotka, za 0,01 odstotka se poveča BDP države, obenem pa se zmanjšata obseg sive ekonomije in brezposelnost. Brezgotovinska družba torej pozitivno vpliva na vse.

Kako pa naj se poslovimo od gotovine? Jo je mar treba očrniti – češ da se uporablja predvsem za nelegalne aktivnosti?

Gotovina je zakonito plačilno sredstvo in bo to še nekaj časa ostala. V pandemiji številni nismo želeli imeti stika z njo. Vsi so spodbujali digitalna plačila, tako z vidika zaščite potrošnika kot zaposlenih, kar je pozitivno.

Za sodobna podjetja je omogočanje digitalnih plačil nuja. FOTO: Črt Piksi/Delo

Toda podjetja in podjetniki, ki, denimo, še danes ne sprejemajo kartičnih in/ali mobilnih plačil, s prstom kažejo predvsem na banke, češ da so preveč lakomne in želijo za tovrstne storitve (pre)visoke provizije. So mar provizije ponudnikom kartičnih/mobilnih/digitalnih plačil cokla razvoja?

Provizij ne morem komentirati, saj smo mi upravitelj omrežja za finančne transakcije, provizije pri plačilih pa določajo banke. Vsaka naložba nekaj stane, naložba v digitalna plačila pri tem ni izjema. A tudi gotovina za podjetja ni zastonj, saj s seboj prinaša stroške ravnanja, kar se pogosto pozabi. V pandemiji se je pokazalo, da so trgovci, ki niso uvedli spletnega poslovanja in naprednih možnosti plačevanja, zašli v velike težave. Za sodobna podjetja je zato omogočanje digitalnih plačil nuja.

Vmesni korak so bržkone digitalna plačila na vsakem koraku. Pametni telefoni postajajo denarnice. Kaj pa prinaša prihodnost – bomo res deležni trgovin brez blagajn in bomo lahko storitve prosto uporabljali, kamere in algoritmi umetne inteligence pa nas bodo prepoznali in jih ustrezno zaračunali?

Tehnologije res spreminjajo naš način življenja. Smo v času digitalne revolucije, to lahko vidimo na vseh področjih življenja. Tehnologija bo spremenila svet. Fintech podjetja se ukvarjajo z vgrajenimi plačili. Tehnologije umetne inteligence in strojnega učenja so že danes izjemno aktualne na področjih preprečevanja goljufij in zagotavljanja kibernetske varnosti.

Visa veliko vlaga v varnost, naš posel temelji na varnosti in zaupanju – to je osnovno zagotovilo vsem, s katerimi sodelujemo. Opažamo tudi, da finančne storitve postajajo tudi domena netradicionalnih ponudnikov. Ti so dodatna konkurenca, saj si prizadevajo za izboljšanje obstoječih rešitev in storitev, kar je dobrodošlo. V vprašanju opisani scenariji so že plod pilotnih projektov po svetu in zanimivo bo videti, ali in kako hitro se bodo uresničili.

Če bi imeli možnost odločanja, kam bi usmerili prizadevanje Slovenije na področju digitalizacije družbe? Kaj bi najprej uredili?

Najprej bi omogočila vsem ljudem, da plačujejo digitalno. V Sloveniji imamo okoli 25.000 plačilnih lokacij, med katerimi pa jih nekaj deset tisoč še ne podpira digitalnega plačevanja. To področje bi najprej uredila, če bi bilo treba, tudi zakonsko. Sledila bi mobilna plačila. Vse to je logična evolucija razvoja – ne nazadnje ljudje pričakujejo, da gremo v korak s tehnologijo.