Vsako pametno mesto gradi na kakovostnih podatkih

Na področju boljše uporabe podatkov imamo v Sloveniji še zelo veliko rezerv, je v intervjuju povedala Marjana Senčar Srdič, vodja oddelka tehnologij interneta stvari in inovacij v podjetju A1 Slovenija.

Kaj naredi mesto pametno? Je to najsodobnejša tehnologija?

Delno, najpomembnejšo vlogo pa imajo podatki. Predvsem gre za pametno uporabo podatkov, pri čemer z njihovim zbiranjem in obdelavo pridobimo različne informacije, pomembne za boljše odločanje, poslovanje, življenje. Prave informacije v pravem trenutku pomenijo bolj dinamičen oziroma tekoč promet in transport dobrin, omogočajo pravočasne odločitve, ki pomagajo pri zmanjšanju ogljičnega odtisa in varčevanje z viri. Povečata se mobilnost in kakovost življenja v urbanem okolju.

Kaj telekomunikacijski operaterji lahko prispevate k pametnim mestom in družbi?

Predvsem zanesljivo povezljivost. Povezljivost kot osnovna dejavnost telekomunikacijskih operaterjev je pomembna komponenta v razvoju skoraj vseh rešitev za pametna mesta in skupnosti. Bogate izkušnje so nas spodbudile, da to osnovo poskusimo izboljšati z rešitvami, ki bi končnim uporabnikom v lokalnem okolju (v Sloveniji) prinašale konkretne koristi.

Prihodnost bo povezana in električna

In te koristi so?

Podobno kot rešitve s področja pametnih mest, so tudi koristi zelo različne. Mnoge so vezane na uporabniško izkušnjo, kakovost storitev ter predvsem skrb za okolje. Z vse večjo gostoto prebivalcev v mestih in potrošniško usmerjenostjo družbe postajajo zbiranje, predelava in odlaganje odpadkov eno ključnih meril uspešnosti delovanja mestnih uprav.

Sodobne rešitve, poleg zaračunavanja storitve po dejanski količini odloženih odpadkov, omogočajo tudi optimizacijo urnikov in poti odvoza odpadkov ter spremljanje vonja v okolici zabojnikov. Glavne prednosti upravljanja odpadkov so torej manjši stroški odvoza smeti in manjša onesnaženost okolice zabojnikov. Pa je to zgolj področje odpadkov.

Torej omrežje 5G in tehnologija pametnih mest omogočata manj smradu. Toda glavni krivec za onesnaženost zraka je navadno promet, ki se mu v hladnejših mesecih leta pridružijo še kurišča. Kako ta dejavnika omejiti, če ju že ne moremo ukiniti?

Onesnaženost zraka je glavni okoljski povzročitelj prezgodnjih smrti v urbanih okoljih celinske Evrope, strokovnjaki ocenjujejo, da je onesnaženje v globalnem merilu krivo celo za vsako osmo prezgodnjo smrt. Glavni izvor onesnaženosti je izgorevanje fosilnih goriv, ki ga povzročajo predvsem promet, industrija in energetika. To povzroča veliko resnih zdravstvenih težav in bolezni ter odločilno pripomore k segrevanju planeta.

Edina rešitev je nenehno merjenje onesnaženosti na čim več lokacijah, tudi v zaprtih prostorih, opozarjanje in ozaveščanje javnosti, iskanje in opozarjanje krivcev za presežene vrednosti ter ne nazadnje tudi sankcioniranje. Naše podjetje že ima ustrezne rešitve za spremljanje onesnaženosti zraka v Kopru in Ljubljani, kjer v bližini poslovne stavbe A1 Slovenija v BTC spremljamo tudi obremenitve z elektromagnetnim valovanjem, odčitki pa so v realnem času javno dostopni zainteresirani javnosti prek namenskega portala. Znamo pa še veliko več.

Skupina A1 zaznavanje obremenitev okolja spremlja v več mestih po Evropi in širši regiji. Na primer v avstrijskem Gradcu se meritve izvajajo s tipali na premikajočih se tramvajih in tako v realnem času merijo vsebnost delcev po celotni trasi posameznega vozila.

Vloga telekomunikacijskih operaterjev je jasna – postaviti zanesljivo omrežje, ki bo zagotavljalo izjemno povezljivost z nizkimi zakasnitvami in natančnim pozicioniranjem ter bo delovalo brez prekinitev, pravi Marjana Senčar Srdič. FOTO: Matej Družnik/Delo

Kako pa narediti promet pametnejši in bolj »zelen« – posebno v Sloveniji?

Prometno problematiko mesta po vsem svetu rešujejo na podobne načine. Velike prihranke bi ustvarili že s tem, če bi klasična vozila pustili na obrobju mest in za pot vanje uporabili javni promet. Zelo uporabno je tudi pametno parkiranje, torej rešitev, ki vozniku omogoča rezervacijo parkirnega mesta v bližini želene lokacije in ga vodi nanj, tako da ta ne izgublja časa in porablja goriva za iskanje prostega parkirnega mesta.

Potem so tudi še gradnje polnilnic za električna vozila, sistemi izposoje električnih koles in skirojev, pametni prehodi za pešce ... Veliko rezerv je tudi na področju prometne infrastrukture, ki bi jih bilo treba »odkleniti« z boljšo uporabo podatkov.

Poleg projektov s področja trajnostne mobilnosti v Mariboru že preizkušamo tudi delovanje sistema prioritetne vožnje s 5G-tehnologijo, ko prometni sistemi reševalnim vozilom omogočijo čim hitrejši dostop do kraja nesreče ter nato tudi prevoz morebitnih ponesrečencev v bolnišnico.

Kako mislite to »odkleniti«?

Cilj vsakega župana je oziroma bi moral biti izboljšanje kakovosti mestnih storitev ter zmanjšanje stroškov in porabe virov. Storitev A1 Mobility Insights skupaj s podpornimi sistemi mestom pomaga doseči ta cilj z analizo tako imenovanih množičnih podatkov. Tako najdemo ozka grla v prometu ter prometne trende, ki jih lahko nato odgovorni odpravijo, na primer s spremembo delovanja semaforjev, preureditvijo križišč ali druge infrastrukture in podobno.

Upravljanje in vzdrževanje cest je za občine velikokrat velik izziv. Prevzemati morajo namreč vse več tovrstnih nalog, zato marsikje z manj zaposlenimi ne zmorejo več izpolnjevati dolžnosti zagotavljanja varnosti v cestnem prometu v obsegu, kot ga zahteva zakonodaja. Če se zgodi nesreča, so lahko zaposleni v uradu za gradbeništvo in na gradbišču osebno odgovorni. Zato smo v sodelovanju s partnerskim podjetjem razvili rešitev, ki omogoča pameten način zaznavanja poškodb na cestišču ter avtomatizacijo njihovega razvrščanja. Tako olajša načrtovanje potrebnih posegov in investicij v mestu – že nekaj mesecev je v uporabi v Mariboru.

Možnosti uporabe mobilnostnih podatkov za izboljšave posameznih področij so skoraj neomejene. Omenjena storitev omogoča dober vpogled v vzorce gibanja in aktivnosti turistov oziroma obiskovalcev mest ter analizo in vizualizacijo tokov obiskovalcev množičnih prireditev, kar omogoča številne izboljšave v povezanih dejavnostih. Podatke za izboljšanje svoje ponudbe uporabljajo že številne turistične organizacije in mesta.

Mar vse našteto omogočate sami ali v povezavi s partnerji?

A1 v projekte pametnih mest vključuje lokalna partnerska podjetja, saj so to pomembni projekti digitalizacije in razvoja lokalnega znanja ter ponudbe. Smiselno je, da se ponudniki med seboj tudi povezujejo in skupaj ponudijo najboljše rešitve za mesta, kraje in njihove prebivalce. Potrebe lokalnih okolij so zelo različne, vseeno pa je prednost A1 Slovenija kot ponudnika rešitev ta, da ima za seboj veliko projektov v mednarodnem okolju. Med njimi so tudi mesta, ki so blizu potrebam povprečnega slovenskega mesta ali kraja. Kompetence za vodenje takšnih projektov imamo in za celovitejšo ponudbo aktivno sodelujemo s slovenskimi podjetij, s katerimi znamo nagovoriti specifične potrebe posameznega kraja.

Vprašate oziroma vključite tudi domačine, torej predvidene uporabnike storitev pametnih skupnosti?

Vsekakor. Projekti pametnih skupnosti so uspešni le, če hkrati z uvajanjem novih tehnologij intenzivno potekajo usposabljanja vseh deležnikov. Participacija občanov je ključna, saj ti najbolje poznajo svoje mesto. Pilotski projekti, enega takšnih smo zagnali v hrvaškem Osijeku, kažejo, da uporabniki hitro posvojijo tako imenovane klepetalne (ro)bote. Na primer, v okviru mobilne aplikacije za občane, ki jim omogoča dostop do storitev mesta (informacije in zahteve, obvestila, nakup vstopnic, pobude, na primer poročanje o vandalizmu in podobno) iz udobja lastnega doma v vsakem času, tudi zunaj uradnih ur pristojnih služb in v uporabniku domačem jeziku (tuji turisti) brez dodatnih prilagoditev.

Možnost naknadne nadgradnje pogovornega poslovanja s športnim botom občinam omogoča edinstveno komunikacijo med športnimi klubi in športnimi navdušenci ter posledično večji obisk športnih prireditev v objektih, ki jih za občine upravljajo športni zavodi in podobne gospodarske družbe. Rešitev omogoča naročilo ter nakup hrane in pijače iz sedeža na tekmi, nakup vstopnic za tekme, novice in spremljanje rezultatov ter izpostavitev sponzorjev, torej celotno digitalizacijo uporabniške izkušnje.

Kje pa sicer vidite potencialna ozka grla pametnih mest?

Ozkih grl bo vse manj, saj si vsi prizadevamo za njihovo odpravo. Tako kot želimo narediti promet bolj pretočen in zelen, tako nas zanima tudi kakovost zraka v mestu, in to ne le na prostem, temveč tudi v vrtcih in šolah. Vsi prebivalci urbanih okolij si želijo kakovostnih javnih storitev in prav to jim lahko omogočimo s sodobnimi tehnologijami in boljšo uporabo podatkov.

Vloga telekomunikacijskih operaterjev je jasna – postaviti zanesljivo omrežje, ki bo zagotavljalo izjemno povezljivost z nizkimi zakasnitvami in natančnim pozicioniranjem ter bo delovalo brez prekinitev. Hkrati pa to osnovo nenehno nadgrajevati z rešitvami, ki uporabnikom v lokalnem okolju prinašajo oprijemljive koristi.