Razpršeno vlaganje je ključno za zmanjšanje tveganja in optimizacijo donosov z vlaganjem v različne vrste naložb, različne sektorje, regije in finančne instrumente. Vendar Slovenci še vedno večino svojih sredstev hranimo v bančnih depozitih.

V EU in Sloveniji so priljubljene strategije geografske in sektorske diverzifikacije, uporaba različnih tipov sredstev (vzajemni skladi, delnice, obveznice, nepremičnine, kriptovalute) ter vlaganje v ETF (Exchange Traded Fund), to je sklade, s katerimi se trguje na borzi.

»Slovenci še vedno večino svojih sredstev hranimo v bančnih depozitih. Ob koncu leta 2022 je bilo 73 odstotkov finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev v depozitih, kar je precej nad evropskim povprečjem 41 odstotkov, kažejo podatki Evropskega združenja upravljavcev skladov Efama,« pojasnjuje Ernes Suljić, višji skrbnik prodaje v Triglav Skladih. Kot pravi, to še kaže, da se slovenska gospodinjstva bolj zanašajo na depozite kot na druge vrste naložb, kot so pokojninski skladi, zavarovanja ali delnice. Vendar so vzajemni skladi lahko boljša in primernejša alternativa za doseganje višjih donosov z razpršenim vlaganjem.

Optimalni čas za varčevalni načrt je »čim prej«, saj zgodnji začetek prinaša boljše dolgoročne finančne rezultate, pravi Ernes Suljić, višji skrbnik prodaje v Triglav Skladih. FOTO: Jernej Lasic

»Vzajemni skladi omogočajo vlaganje v širok portfelj delnic, obveznic in drugih finančnih instrumentov, kar zmanjšuje tveganje in povečuje možnosti za boljše donose. Profesionalno upravljanje, ki ga zagotavljajo strokovnjaki za naložbe, vlagateljem omogoča dostop do različnih trgov in sektorjev, ne da bi se morali sami ukvarjati z vsakodnevnim spremljanjem trga. Razpršenost, ki jo ponujajo vzajemni skladi, pomaga zmanjšati tveganje negativnih dogodkov na posamezne naložbe.«

Ernes Suljić še pravi, da je Luksemburg odličen primer države, kjer se vlagatelji odločajo za vzajemne sklade, saj je pomemben center za investicijske sklade z dostopom do različnih strategij. Nizozemska s pokojninskimi skladi in trajnostnimi naložbami ter Nemčija s širokim spektrom investicijskih možnosti pa kažeta, kako vzajemni skladi pomagajo učinkovito upravljati tveganja in doseči stabilne donose. »Z izbiro vzajemnih skladov lahko vlagatelji v Sloveniji in EU izkoristijo priložnosti na različnih trgih ter dosežejo boljšo dolgoročno rast svojih naložb. Vzajemni skladi ponujajo profesionalno upravljanje in razpršenost, ki sta ključni za doseganje stabilnih in višjih donosov.«

Premajhna finančna pismenost

Slovenci večino sredstev hranijo v bančnih depozitih, kar je mogoče pripisati premajhni finančni pismenosti, nezaupanju v finančne trge, pomanjkanju informacij in kulturnim dejavnikom. Finančna pismenost je po besedah Ernesa Suljića v Sloveniji na nizki ravni. To pomeni, da mnogi ne poznajo dovolj dobro alternativnih naložbenih možnosti, kot so delnice, obveznice ali vzajemni skladi. Pomanjkanje znanja o tveganjih in potencialnih donosih vodi k previdnosti in izbiri varnejših možnosti, kot so bančni depoziti, ki so enostavni za uporabo in ne zahtevajo aktivnega upravljanja.

Infografika Delo

Kot dodatni razlog navaja tudi nezaupanje v finančne trge, ki ga je okrepila finančna kriza leta 2008. »Številni Slovenci delniške trge in naložbene finančne produkte dojemajo kot tvegane. Poleg tega pomanjkanje dostopa do kakovostnega finančnega svetovanja vodi k temu, da se ljudje raje odločajo za varnejše možnosti, kot so depoziti. Kulturni dejavniki in tradicija varčevanja v bankah prav tako vplivajo na to vedenje. Bančni depoziti so zgodovinsko dojeti kot varna oblika varčevanja, kar vpliva na odločitve Slovencev, da ohranijo sredstva v bankah. Za povečanje uporabe drugih naložbenih možnosti bi bilo treba izboljšati finančno izobraževanje in povečati zaupanje v finančne trge. Se pa v zadnjem času prebuja ozaveščenost o denarnih skladih, tako da so se prilivi iz bančnih depozitov pospešeno prelili v denarne vzajemne sklade.«

Kaj pa alternativne oblike varčevanja

Višje donose v primerjavi z običajnimi depozitnimi računi lahko zagotavljajo druge alternativne vrste varčevanja. Na vprašanje, kako si te sledijo po priljubljenosti med vlagatelji, pa sogovornik pojasnjuje, da imajo alternativne vrste varčevanja, ki omogočajo višje donose kot depozitni računi, tako svoje prednosti kot tudi pomanjkljivosti, ki jih vlagatelji pogosto ne poznajo. »Vzajemni skladi izstopajo kot najbolj razširjena in široko dostopna ter preprosta naložbena možnost, saj omogočajo razpršenost tveganja in profesionalno upravljanje naložb. Omogočajo vlaganje v širok portfelj različnih naložb, kar pomeni manjše tveganje izgube z enostavno in strokovno podporo. Delnice lahko obetajo visoke donose, a zahtevajo veliko časa, znanja in aktivno spremljanje trga, kar za povprečnega vlagatelja ni primerno. Obveznice nudijo stabilne prihodke, vendar njihovi donosi pogosto niso precej višji od depozitov, še posebej po upoštevanju inflacije in davkov. Nepremičnine so stabilne, a zahtevajo visoke začetne vložke in niso vedno likvidne.«

In kot še dodaja Ernes Suljić, so kriptovalute privlačne za mlajše vlagatelje, a so zelo volatilne in lahko povzročijo velike izgube, kar ni primerno za tiste, ki iščejo varnost. Skladi tveganega kapitala in zasebni kapital so zelo tvegani in zahtevajo dolgotrajno zavezo, kar ni primerno za večino vlagateljev. Zlato in plemenite kovine so varni v času negotovosti, vendar ne prinašajo rednih prihodkov. Zato so, kot še pravi, vzajemni skladi idealna izbira za tiste, ki želijo varnost, razpršenost in strokovno podporo. »Namesto sledenja trendom je pomembno izbrati naložbe, ki jih razumemo in ki ustrezajo našim finančnim ciljem. Z vzajemnimi skladi dobite varnost, stabilnost in možnost dolgoročne rasti. Vlagajte premišljeno z zanesljivim partnerjem, ki vam pomaga doseči finančne cilje.«

Umetna inteligenca in optimizacija naložb

Koliko se v finančni industriji uporablja umetna inteligenca (UI) za optimizacijo naložb? V finančni industriji se po sogovornikovih besedah UI uporablja za optimizacijo naložb, upravljanje tveganj in izboljšanje trgovalnih odločitev. Algoritmično trgovanje omogoča hitro analiziranje tržnih podatkov in izvrševanje odločitev, medtem ko modeli UI napovedujejo gibanje cen in prepoznavajo tržne trende. »Robosvetovalci avtomatizirajo finančno svetovanje in upravljanje naložb, kar je primerno za tiste, ki nimajo časa ali znanja za aktivno upravljanje.«

Ali bi umetna inteligenca pri posameznikih lahko nadomestila pomanjkanje časa za sledenje in upravljanje naložb? »UI ne more nadomestiti osebnega stika s finančnim strokovnjakom. Ta je ključen za vzpostavitev zaupanja, ki je pri upravljanju denarja zelo pomembno. Pri Triglav Skladih verjamemo, da tehnologija ne more nadomestiti človeškega razumevanja in empatije. Naši finančni strokovnjaki so tu, da prisluhnejo individualnim potrebam strank, stranke začutijo in postavijo prava vprašanja, kar omogoča boljše razumevanje njihovega finančnega položaja in ciljev. Algoritmi delujejo po vnaprej določenih formulah, vendar ne morejo prilagoditi strategije na subtilne spremembe v individualnih potrebah ali osebnih okoliščinah.«

Vključevanje finančnega strokovnjaka stranki omogoča oblikovanje prilagojene rešitve, ki temelji na individualnem pristopu. »Finančni strokovnjaki pomagamo stranki razumeti naložbene možnosti in tveganja ter omogočamo informirane odločitve. S fizično prisotnostjo omogočamo vzpostavitev osebnega odnosa, strokovno znanje in pomagamo pri obvladovanju čustev, ki vplivajo na finančne odločitve – nekaj, kar UI ne more. S skupnim sodelovanjem dosegamo boljše finančne rezultate in večje zadovoljstvo strank, saj ponujamo več kot le avtomatizirane rešitve,« še pojasnjuje Ernes Suljić, višji skrbnik prodaje v Triglav Skladih.