Hrvaški pokojninci največji vlagatelji na Ljubljanski borzi

Medtem ko se Slovenija izogiba obveznemu pokojninskemu varčevanju, pa ima naša južna soseda enega največjih pokojninskih sistemov v EU, kar se postopno pozna v višini pričakovanih pokojnin. A skladi niso pomembni zgolj zaradi pokojninskega sistema, so tudi velik vlagatelj v hrvaško gospodarstvo in vse bolj opazen regionalni vlagatelj.

Po podatkih ECB je bilo konec marca v hrvaških pokojninskih skladih obveznega in prostovoljnega pokojninskega zavarovanja zbranih 22,7 milijarde evrov. To znaša okoli 30 odstotkov BDP naše južne sosede. Skladi imajo okoli 13,85 milijarde evrov naloženih v obveznicah, še 5,3 milijarde evrov je v delnicah in 2,4 milijarde evrov v drugih investicijskih skladih. Vrednost premoženja se je v zadnjih štirih letih povečala kar za 48 odstotkov.

Donosi polepšali prihranke varčevalcev

Rast je posledica vplačil, saj so skladi še vedno v fazi zbiranja sredstev, medtem ko je izplačil rent še razmeroma malo. Poleg tega pa so z ugodnimi razmerami na finančnih trgih tudi ustvarili donose, ki so polepšali prihranke varčevalcev. Povečal se je tudi delež naložb v delnicah. Zdaj imajo v delnicah že okoli 24 odstotkov sredstev, medtem ko je še leta 2020 ta delež znašal le 16 odstotkov. Delež naložb v obveznicah pa je, od skoraj 75 odstotkov, zdrsnil na dobrih 61 odstotkov celotnega premoženja. Glede na naložbeno politiko bi lahko imeli hrvaški pokojninski skladi še bolj tvegano strukturo naložb – skoraj polovico premoženja bi namreč lahko naložili v delnice družb, kotirajočih na Hrvaškem, v EU ali v državah OECD.

Za primerjavo, pokojninski skladi v Sloveniji, ki pozna zgolj obliko prostovoljnega zavarovanja, upravljajo okoli 4,2 milijarde evrov, kar je manj kot sedem odstotkov slovenskega BDP. Pri tem pa je v delnicah naloženo zgolj okoli sedem odstotkov sredstev. Tudi Slovenija je sicer pred leti nekoliko sprostila naložbeno politiko skladov, ki pa je še vedno bistveno bolj konservativna.

Zanimivo je, da imajo slovenski pokojninski skladi po podatkih ECB v obveznicah naloženih le 56 odstotkov sredstev, torej manj kot hrvaški pokojninski skladi. Imajo pa večji delež naložb v drugih investicijskih skladih, med katerimi pa so, po naši oceni, predvsem skladi z manj tvegano naložbeno politiko.

Drugi steber utrdil javne finance

Vzrok moči hrvaških pokojninskih skladov je predvsem v tem, da je Hrvaška, za razliko od Slovenije, leta 2002 vzpostavila tristebrni pokojninski sistem. Spomnimo, Slovenija je prav tako na prelomu tisočletja sprejela pokojninsko reformo, s katero pa je uveljavila prostovoljno pokojninsko varčevanje, medtem ko je obvezno varčevanje nakazala, a ga potem nikoli ni uveljavila.

Prvi steber pri naših južnih sosedih je transferni in zaposleni v hrvaško pokojninsko blagajno namenijo 15 odstotkov svoje bruto plače. Še pet odstotkov morajo nameniti obveznemu pokojninskemu varčevanju. Na prvi pogled se teh pet odstotkov, vsaj v obdobju plačevanja, ne razlikuje bistveno od splošnih prispevkov. A bistvena razlika je v pravicah. Privarčevana sredstva so namreč osebna lastnina varčevalca in tudi predmet dedovanja.

Hrvati lahko izbirajo med štirimi pokojninskimi družbami. Vsaka družba pa, po pokojninski reformi leta 2019, ponuja tri naložbene kategorije glede na naložbeno tveganje. Prva, najbolj tvegana možnost, predvideva do 65 odstotkov naložb v delnicah, preostanek pa v varčevalnih in investicijskih instrumentih s fiksnim donosom. Najbolj razširjena je druga varianta, ki omogoča do 40 odstotkov naložb v delnicah. Tretja varčevalna skupina so pokojninski skladi, ki v delnice namenijo največ deset odstotkov sredstev.

Poleg tega ima Hrvaška, enako kot Slovenija, tudi prostovoljno pokojninsko varčevanje, ki je davčno spodbujeno. V prostovoljnih shemah je nekaj več kot milijarda sredstev.

Hitro pozabljen preplah ob krizi

Seveda na vrednost in donose pokojninskih skladov vplivajo razmere na finančnih trgih. Zato ne čudi, da so se nekateri pri naših južnih sosedih še pred manj kot desetimi leti spraševali o smiselnosti pokojninskega varčevanja. Takrat namreč še niso bili opazni učinki ustvarjenih donosov ter tudi razlike med varčevalci v prvem stebru (tudi ta možnost obstaja za nekatere skupine) in varčevalci v kombiniranem sistemu prvega in drugega stebra ni bilo. Pokojnina, ki izhaja iz obveznega pokojninskega varčevanja, je namreč odvisna predvsem od ustvarjenih donosov. A z daljšim obdobjem varčevanja so krizna leta vse bolj v senci doseženih donosov. Ob tem zgolj dodajmo, da so bili, na primer, tudi na Nizozemskem, ki ima enega najbolj stabilnih pokojninskih sistemov, med epidemijo upokojenci nezadovoljni, ker se je rast pokojnin ustavila.

Seveda je pričakovati, da se bo rast premoženja v pokojninskih skladih Hrvaške postopno umirila, ko se bodo začela večati izplačila. Z nekaj izjemami so bili v obvezno pokojninsko varčevanje vključeni zavezanci, ki so imeli več kot deset let do upokojitve. Ker je od ustanovitve dobri dve desetletji, so tako še vedno v fazi zbiranja sredstev. To pa tudi pomeni, da se bosta njihova finančna moč in pomen večala vsaj še dobro desetletje.

Dobri dve desetletji sistematičnega varčevanja prinašata vse bolj opazen rezultat tako v pogledu hrvaškega gospodarskega razvoja, kot tudi v pogledu finančne stabilnosti hrvaških javnih financ. Te imajo postopno vse manj težav z zagotavljanjem socialne varnosti upokojencev in iz prvega stebra se zagotavljajo socialne pokojnine.

Borzna aktivnost, javni dolg, investicije

Pokojninski skladi pa so izjemno aktivni vlagatelji na zagrebški borzi vrednostnih papirjev. A njihova vloga ni vidna zgolj na borzi. Morda še bolj pomembna je na trgu dolžniških instrumentov, kjer so na eni strani velik kupec hrvaškega javnega dolga, s čimer tako vplivajo na strošek zadolževanja, hkrati pa tudi ta strošek ostaja doma, torej hrvaškim davkoplačevalcem. Pomembno vlogo imajo tudi pri dolžniškem in lastniškem financiranju gospodarstva. Hrvaška podjetja imajo, v primerjavi s slovenskimi, več možnosti financiranja, kar se pozna tudi v opazno višjem finančnem vzvodu. A prav aktivnejša vloga hrvaških pokojninskih skladov je opazno prispevala tudi k boljšemu korporativnemu upravljanju hrvaških podjetij.

Ni skrivnost, da so pokojninski skladi sodelovali tudi pri skoraj vseh prevzemih hrvaških podjetij v Sloveniji. Okoli 38 odstotkov lastništva hrvaške IT družbe Mplus, ki prevzema Panvito, je v lasti hrvaških pokojninskih skladov. Pokojninski skladi so tudi tretjinski lastnik Atlantic Grupe in več kot polovice Podravke, ki sta lastnici Kolinske oziroma Žita. Pomembno vlogo so odigrali tudi, ko je zdaj propadli Agrokor prevzemal Mercator, saj so bili tako med lastniki Agrokorja, kot tudi med večjimi kupci delnic Mercatorja v času boja za prevzem.

Vzpon delnic na Ljubljanski borzi

Hrvaški pokojninski skladi so tudi med največjimi vlagatelji na Ljubljanski borzi in najti jih je mogoče med večjimi delničarji vseh velikih slovenskih borznih družb. Med drugim imajo okoli desetodstotni delež v Krki, NLB, Petrolu in Zavarovalnici Triglav. Ocenjena vrednost portfelja hrvaških pokojninskih skladov v družbah prve borzne kotacije znaša med 850 milijoni evrov in 900 milijoni evrov. Njihova vloga je, za zdaj, izključno portfeljska in v slovenskih borznih družbah iščejo želeni donos. Toda ob naraščajočem lastništvu je pričakovati, da bodo postali aktivni tudi v korporativni strukturi slovenskih borznih družb.

Čeprav so letos na Ljubljanski borzi postali aktivnejši tudi domači vlagatelji, pa je 25-odstotna rast osrednjega borznega indeksa v prvem letošnjem polletju močno spodbujena s povpraševanjem skladov naše južne sosede. To se pozna tudi v vrednotenju delnic na Ljubljanski borzi, saj so tečaji po borznih kazalcih povsem primerljivi z evropskimi in regionalnimi konkurenti v panogah. Praviloma imajo namreč delnice na Ljubljanski borzi zaradi skromne likvidnosti nekaj diskonta glede na primerljiva podjetja.

Ob tem zgolj dodajmo, da so delnice na Ljubljanski borzi za hrvaške sklade zanimive tudi zato, ker je lastništvo sicer peščice borznih družb bolj razpršeno, medtem ko je lastništvo podjetij na zagrebški borzi bolj konsolidirano. Vendar pa tudi zaradi vloge hrvaških skladov podjetja v Zagrebu ostajajo na borzi, da lahko skladi v njih ohranijo svoj vložek.