Pri naložbah je nujno ravnotežje med zaščito okolja in gospodarskim razvojem

Medijska hiša Delo z današnjo poslovno konferenco zaključuje večmesečno poslovno kampanjo z naslovom Javne investicije kot multiplikator gospodarske rasti. Soorganizator konference je Gospodarska zbornica Slovenije.

Udeležence konference, ki poteka v živo, prenašamo pa jo tudi po spletu, je pozdravil‎ Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo. Izpostavil je pomen javnih investicij zaradi multiplikativnih učinkov. Potrebujemo urejeno infrastrukturo, še posebej železniško, če želimo slediti rasti mobilnosti.

Javne investicije so pomembne, ker potrebujemo nove vire električne energije, če hočemo postati brezogljična družba in če hočemo poskrbeti za našo varnost v prihodnje. Javne investicije potrebujemo, ker potrebujemo boljše zdravstvene storitve in tudi zato, ker imamo na bankah za 23 milijard evrov, ki so mrtev kapital. Moramo ga aktivirati, za kar pa je nujno zgraditi zaupanje med vlado, bankami, ljudmi. Petrič je opozoril tudi na vlogo gradbeništva, »razvoj dela tega panoge smo pred leti zavrli in to se zdaj odraža v pomanjkanju zanimanja za te poklice. Z javnimi investicijami mladim lahko pokažemo, da je panoga zanimiva«.

Nujno pospešiti umeščanje projektov v prostor

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je poudaril, da je ena od nalog države, da z ustrezno porabo javnih sredstev zagotavlja javne dobrine, ki morajo biti tako obsežne in kakovostne, da so v enaki meri dostopne vsem prebivalcem in gospodarskim subjektom. Vlaganja v promet in energetiko sta bistvenega pomena za gospodarstvo in da je bilo povečanje javnih investicij pravilna odločitev se kaže tudi v boljši napovedi gospodarske rasti, predvsem pa moramo misliti na jutri, je poudaril tudi Vrtovec in dodal, da pri tem niso pomembni le veliki infrastrukturni projekti ampak tudi veliko število manjših investicij, kot je včeraj pridobljeno gradbeno dovoljenje za obvoznico pri Kranju. 

Trenutno je za javne investicije v omenjene panoge na voljo veliko denarja, enako bo tudi v naslednjih letih. Iz letošnje milijarde evrov proračuna na infrastrukturnem ministrstvu se bo v skladu s predlaganim proračunom znesek v naslednjem letu povečal še za 270 milijonov evrov, to je priložnost, da Slovenija izide iz krize kot zmagovalka. »Proračun mora zagotavljati stabilne investicije,« je poudaril Vrtovec, kar hkrati dela panogo zanimivo tudi za kadre, ustaviti je treba odlov visokousposobljenih strokovnjakov v tujino.

Je pa ob tem opozoril na problematiko počasnega umeščanja projektov v prostor, ki javne investicije zavira. Postopki so preveč zbirokratizirani in premalo življenjski, kar bo treba spremeniti. »Ne pristajam na to, da bi morali izbirati med varovanjem okolja in razvojem, najti moramo pravo ravnotežje med njima. Ne smemo več izgubljati milijonov, ki so na voljo za projekte, pa jih ne moremo izpeljati zaradi birokratiziranosti in parcialnih interesov.«

Vlagati moramo v obnovljive vire, poskrbeti za neodvisnost znotraj enotnega evropskega energetskega trga, je Vrtovec opozoril tudi na težave pri umeščanju teh v prostor in ob tem poudaril pomen jedrske energije, saj izraba ostalih ne bo dovolj.

Zlato investicijsko pravilo

Gradbeništvo je pomemben multiplikator gospodarske rasti in stabilizator v kriznih časih, tudi v času covida, je v svojem uvodnem razmišljanju opozoril dr. Jože P. Damijan, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Obseg gradbenih del skozi obdobja niha v odvisnosti od splošnih gospodarskih okoliščin. Šele lani je dosegel obseg iz leta 2008, znašal je dobrih 3,5 milijarde evrov. Slabo polovico gradbenega trga predstavlja gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih zgradb, 49 odstotkov gradbenega trga so javno financirana dela.

Med rastjo BDP in rastjo gradbeništva je močna korelacija. Gradbena dela imajo velik multiplikativni učinek. Damijan ga je ponazoril z infrastrukturnim projektom v vrednosti 100 milijonov evrov; BDP bo povečal za 228 milijonov evrov, imel bo 2,3-odstotni multiplikativni učinek, ustvaril pa bo prek 2200 zaposlitev v gospodarstvu. Brez uvoza  bi bile te številke še nekoliko višje. Okoli tretjina makro učinka ostane v gradbeništvu, dve tretjini se prerazporedita v preostalo gospodarstvo.

Pri javnih investicijah pa se je treba držati zlatega investicijskega pravila, dolgoročno v višini 3 do 3,5 odstotka BDP. Močnejše povečanje vodi v pregrevanje gospodarstva in prevelika nihanja. Pri tem pa z makroekonomskega vidika po Damijanovih besedah ni vseeno, ali izvajajo dela domača ali tuja podjetja.

Načeloma okoli 70 odstotkov dodane vrednosti ostane doma, 30 odstotkov pa se je prelije v uvoz. Če delo dobijo tujci in se angažma domačih izvajalcev zmanjša na samo četrtino, na račun v tujino odlitih plač, dobička in amortizacije ter davkov doma ostane samo še 13 odstotkov dodane vrednosti.

Prednost tujcev se še poveča zaradi nižjih plač tujih izvajalcev del, zaradi socialnega dampinga zgubljajo domači poslovni subjekti.  Izračuni kažejo, da je za državo kot investitorico cenejša izbira domačega ponudnika, ki je za do 15,6 odstotka dražji. Če izberemo domačega izvajalca, to ni protekcionizem, je poudaril ekonomist, ampak običajna praksa v EU. Da bi imela ta dejavnost funkcijo stabilizatorja, je torej nujno urediti trg gradbeništva v Sloveniji (kot so ga npr. v Avstriji) in zagotoviti enake prakse pri javnih naročili kot v EU.

Zavarovanje projektov s področja javnih investicij je predstavil Damir Pelak, generalni direktor družbe GrECo International. Zatem je o financiranju in spodbujanju javnih investicij govoril mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, o revizijskih postopkih javnih naročil pa Samo Červek, predsednik Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil.

Na dopoldanski okrogli mizi na temo Kako izkoristiti javne investicije za krepitev gospodarske rasti po koronski krizi pa bodo sodelovali Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, Kristjan Mugerli, direktor podjetja Kolektor CPG, mag. Gregor Ficko, direktor GZS Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala ter dr. Jože P. Damijan, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Pametna energetika

Popoldanski del konference bo namenjen energetiki. Najprej bodo primere slovenskih in mednarodnih projektov s področja pametnih omrežij predstavili mag. Ana Vučina Vršnak, izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije, in dr. Andrej Gubina, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Predstavitvam bo sledila okrogla miza z naslovom Pametna energetika – izzivi in priložnosti pri doseganju zelene preobrazbe slovenske energetike, na kateri bodo mnenja soočili‎ Peter Novak, prokurist in direktor komerciale v podjetju Kolektor Etra, dr. Andrej Gubina, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, in mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke.