S pametnimi omrežji lahko del vlaganj v elektrodistribucijsko omrežje zamaknemo

Po končanih javnih dražbah za pridobitev frekvenc za omrežja 5G podjetja pospešeno vzpostavljajo sisteme. Frekvence za zagotavljanje namenskih omrežij za poslovno kritične komunikacije med napravami je dobila družba BeeIN. O trendih v panogi in načrtih smo se pogovarjali s članom uprave za prodajo Kristijanom Melincem.

Podjetje je bilo ustanovljeno na podlagi priložnosti, ki so jo videli na področju digitalizacije industrije, saj tehnologija 5G industriji prinaša možnosti, ki do zdaj niso bile dostopne. Kristijan Melinc je poudaril, da je namen družbe BeeIN biti med prvimi podjetji, ki se specializirano ukvarjajo s tem področjem, orati ledino. Ekipa, ki je vsak dan večja, je splet izkušenj in potrebnih kompetenc, da lahko uspešno vzpostavijo poslovne modele in primere dobrih praks v Sloveniji, nato pa jih širijo v sosednje države.


 

BeeIN je uspešno kandidiral na slovenski dražbi za dodelitev frekvenc za zagotavljanje poslovno kritičnih komunikacij med napravami prek namenskih omrežij, nato ste bili uspešni še na podobni dražbi na Hrvaškem. Kakšni so zdaj vaši načrti?

BeeIN je prvi slovenski operater za digitalizacijo industrij in naša vizija je to delati digitalno in zeleno. Podjetje je nastalo lani, letos pa smo nastopili na javni dražbi in tudi uspešno pridobili frekvence za namenska omrežja za poslovno kritične komunikacije med napravami. Avgusta smo pridobili tudi prve frekvence 5G na javni dražbi na Hrvaškem in s tem že v prvem letu razširili poslovanje čez meje Slovenije. Naš cilj je postati najpomembnejši operater za digitalizacijo industrije v tem delu Evrope. Usmerili pa smo se predvsem v energetiko, pametne tovarne in logistiko. Mislimo, da bo tehnologija 5G s svojimi zmogljivostmi prinesla neslutene izboljšave digitalne povezljivosti. Naše rešitve pa nikakor ne bodo omejene samo na povezljivost. Uporabnikom bomo ponudili tudi storitve za digitalizacijo njihove industrijske domene, ki jih bomo razvili s svojimi partnerji. Verjamemo, da je ekosistem zelo pomemben; sodelovanje z drugimi podjetji na tem področju pa je eno od naših vodil, kako bomo gradili omrežje in tudi ponujali storitve.
 

Kot pravite, je namen ustanovitve BeeIN podpreti in pospešiti digitalizacijo slovenske industrije, predvsem v energetiki, logistiki in pametnih tovarnah. Kako boste to dosegli?

Ključna izziva, ki ju naslavljamo, sta digitalizacija in zeleni prehod. Kot posebno specifično bi omenil energetiko, ki je v zvezi z razogljičenjem eden ključnih izzivov, s katerimi se spopadamo kot družba. Za to razogljičenje bo nujna temeljita transformacija družbe in tudi ekonomskih modelov. S stališča energetskih omrežij je eden ključnih korakov, ki jih je treba najprej narediti, transformacija klasičnih energetskih omrežij v pametna omrežja. V prihodnje bo namreč ta digitalizirani energetski sistem predstavljal osrednji infrastrukturni element za doseganje ciljev razogljičenja, zato mora ostati zanesljiv, kljub velikim izzivom, ki so pred njim, poleg tega pa bo moral postati tudi čedalje bolj fleksibilen in ekonomsko učinkovit – vse v funkciji zagotavljanja kakovostne oskrbe dosedanjim kot tudi novim uporabnikom, na primer v transportu, ogrevanju ...

Kako pa vidite sedanjo digitaliziranost energetike? Popolnoma analogna vendarle ni več.

Energetski sistem lahko razdelimo na proizvodnjo (generacija), transport, distribucijo in uporabnike. Digitalizacija prvih dveh je že precej daleč in temelji na optičnih omrežjih, ki so bila zgrajena v preteklosti. Za ta del omrežja lahko rečemo, da je že danes pametno. Distribucija (srednje- in nizkonapetostni del) pa zahteva še veliko informatizacije in digitalizacije, da bo lahko podprla doseganje ciljev iz Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) ter iz svežnja Pripravljeni na 55, torej, da bo nanjo mogoče priključiti vse obnovljive vire energije, vsa električna vozila, toplotne črpalke in tudi hranilnike energije.

Posebnost elektrodistribucijskega omrežja v Sloveniji je, da je to zelo obsežno omrežje. Dolžina vodov na prebivalca je več kot polovico daljša od povprečja EU. Zato je za povezovanje naprav najbolj smiselna uporaba zanesljivega mobilnega namenskega omrežja. Poleg tega tehnologija 5G omogoča tudi uporabo naprednih zaščitnih shem, ki omogočajo obratovanje v zaprti zanki, s čimer se močno poveča zanesljivost oskrbe končnih uporabnikov. Zavezali smo se, da bo omrežje, ki ga bomo vzpostavili, izpolnjevalo stroge zahteve po zanesljivosti dobave in tudi kibernetske varnosti.

Kibernetska varnost je aktualno vprašanje na vseh področjih. Kako boste poskrbeli zanjo?

Temu področju namenjamo posebno pozornost. Vzpostavili bomo ustrezni center za nadzor kibernetske varnosti, pridobiti želimo vse potrebne certifikate, ampak ne zato, da jih bomo imeli, temveč da bo poslovanje ustrezno organizirano, procesi pa optimalno prilagojeni. Že zdaj, ko je naša ekipa še zelo majhna, imamo zaposleno osebo, ki se ukvarja samo z vprašanjem kibernetske varnosti, kompetence na tem področju smo začeli graditi takoj na začetku.

Za uvajanje tehnologij pametnih omrežij je ključno zanesljivo, učinkovito in varno omrežje.

Velja, da bi bilo treba samo v elektrodistribucijsko omrežje v prihodnjih letih v Sloveniji vložiti dodatne štiri milijarde evrov. Kakšno je vaše mnenje?

To je ocena elektrodistribucijskih podjetij, ki temelji predvsem na tem, da bi vsa vlaganja izvedli tako, kot smo jih do zdaj – da bi predvsem okrepili (zamenjali) primarno infrastrukturo, torej transformatorske postaje, nadzemne in podzemne vode, da bodo lahko zdržali velik pritisk po množični integraciji razpršenih obnovljivih virov ter večjih porabnikov, kot so toplotne črpalke, polnilnice za e-vozila in drugo. Vendar pa s tehnologijami pametnih omrežij del teh vlaganj lahko zamaknemo tudi za več let – kar ni le finančno ugodneje, temveč si s tem predvsem kupimo čas, saj glede na velike potrebe po integraciji novih naprav v relativno kratkem obdobju krepitve omrežja ne bi mogli izvajati povsod pravočasno. Za uvajanje tehnologij pametnih omrežij pa je ključno zanesljivo, učinkovito in varno omrežje, ki pokrije celotno področje, na katerem elementi tega omrežja so.

Kje pa vidite ključne priložnosti v zvezi s tem?

Digitalizacija povečuje hitrost sprememb v energetskem sektorju, kar vpliva tudi na druge sektorje in prinaša poslovne priložnosti tudi za nove igralce. Poudaril bi tudi poslovne priložnosti, ki bodo izšle iz javnih investicij in bodo potrebne za transformacije v omrežju, kar lahko pomeni tudi gospodarski zagon za del industrije.

Pojavljali se bodo novi igralci, kot so ponudniki prožnosti v omrežjih, tako imenovani agregatorji, in ne nazadnje vidim priložnosti tudi za vsakega končnega uporabnika. S tem ko bo postal aktivni uporabnik – ki zgolj ne odkupuje elektrike od dobavitelja, ampak jo sam proizvaja in se z vidika uporabe energije tudi prilagaja, za kar je finančno nagrajen. Gospodinjstva energije ne prodajajo neposredno sistemskemu operaterju, ampak prek ponudnika prožnosti, ki pa bo za svoje delo potreboval močno oblačno platformo. Tu je še ena priložnost, ki jo vidimo tudi zase v družbi BeeIN. In hkrati mora biti uporabnik zelo dobro povezan, ne samo na ravni električnega števca, ampak tudi naprave za števcem, na primer sončna elektrarna, polnilnica električnega vozila, toplotna črpalka, hranilnik energije. Ob vsem tem se mi zdi pomembno, da bodo tehnologije čim prej, ko bodo na voljo in stestirane, uvedene v komercialno uporabo oziroma v redno delovanje sistema.

Koliko se lahko že zgledujemo po tujini oziroma prenesemo izkušnje?

Slovenija je vpeta v veliko mednarodnih projektov, tudi BeeIN se bo trudil biti del tega ekosistema. Nekatere države so na tem področju že zelo napredovale, specifičen primer je Estonija, ki je tudi že dosegla cilje iz evropskega svežnja Pripravljeni na 55. Uporablja tudi tehnologijo digitalnih dvojčkov, ki jo v družbi vidimo kot eno ključnih in jo zdaj uporabljamo predvsem za pametne tovarne, ima tudi veliko uporabno vrednost v energetiki. Poleg digitalnih dvojčkov je še množica drugih tehnologij, ki so podprte s 5G, kot so navidezna resničnost, umetna inteligenca in industrijski IoT. Njihova moč se na primer pokaže pri prediktivnem vzdrževanju, ki je lahko za energetske sisteme, pa tudi logistiko, proizvodnjo in drugo, zelo učinkovita tehnologija, ki zmanjšuje stroške.

Kibernetski varnosti že zdaj namenjamo posebno pozornost, v ekipi, ki je še zelo majhna, se en zaposleni ukvarja samo s tem. FOTO: Milka Bizovičar/Delo

Omenili ste pomembnost povezovanja v ekosistem. Lahko, prosim, pojasnite?

BeeIN želi biti ne samo ponudnik povezljivosti, ampak tudi ponudnik digitalnih rešitev. Zato se bomo povezovali v ekosisteme z domenskimi igralci. To pomeni, da bomo skupaj z njimi razvili aplikacije in jih, na primer, ponudili prek hibridne oblačne platforme. Ekosistem je izjemno pomemben. V energetiki so to igralci od distribucije do transporta in ne nazadnje regulatorja, pa seveda obstoječih in novih ponudnikov. Med zadnje štejemo tudi sebe, ker trgu ponujamo nekaj, česar do zdaj ni še nihče v Sloveniji na ta način. Pri delu se bomo vedno ukvarjali s specifikami področij, za katera bomo iskali rešitve, ter za izvedbo poiskali ustrezne partnerje.

V družbi verjamemo, da sta zeleno in digitalno ključa do neke nove cone udobja, za katero se bomo morali še zelo potruditi. Epidemija nas je potisnila iz cone udobja in nas pognala v spremembe. Naše podjetje je nastalo v času krize zaradi koronavirusa in mogoče smo prav zato to zeleno in digitalno zapisali v svoj DNK še toliko močneje. Kot taki smo primerni partnerji za podporo vseh teh sprememb, o katerih sva govorila oziroma smo pomemben igralec pri teh spremembah in procesih.

Kdaj bomo končni uporabniki opazili spremembe, novosti, ki bodo nastajale v energetiki?

Končni uporabniki v energetiki generirajo te spremembe s tem, ko sami spreminjajo navade. Na primer z gradnjo sončne elektrarne, z nakupom električnega vozila ali toplotne črpalke, ko postanejo aktivni uporabniki. Ali bomo mi s svojimi storitvami uspešni, bodo prepoznali po tem, če bo delovanje vseh sistemov brezhibno in če bodo s storitvami, ki jih bodo uporabljali, zadovoljni. Torej, če bo vse delovalo tako, kot pričakujejo – učinkovito. Ne nazadnje smo rekli, da to tudi zanje pomeni poslovno priložnost. Če bodo vlagali v te sisteme in si s tem zagotovili del samooskrbe, bo to vplivalo na njihov račun za energijo. V končni fazi ne govorimo samo o pretakanju elektrike, govorimo tudi o storitvah – na primer o ponujanju prožnosti, ki sem jo že prej omenil.