Nizkoogljično poslovanje kot konkurenčna prednost

Razogljičenje gospodarstva mora biti enakomerno tako po sektorjih kot med članicami EU. To so na nedavnem zasedanju v Bruslju poudarili ministri EU za konkurenčnost ob razpravi o vplivu zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55 na konkurenčnost evropskega gospodarstva.

Med ključnimi predlogi v svežnju za zmanjšanje izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990 so socialni podnebni sklad, razširitev sistema trgovanja z izpusti na stavbe in cestni promet ter mehanizem za spopadanje z ogljično intenzivnim uvozom. Ministri so se tudi strinjali, da bo cenovno dostopna razogljičena električna energija osnovni pogoj za uspeh svežnja in zelenega prehoda za celotno gospodarstvo EU. Kot enega največjih izzivov vidijo revizijo sistema za trgovanje z emisijami. Poudarili so še nujnost vključevanja industrije v oblikovanje ustreznih poti prehoda in stroškovno učinkovitih ukrepov.

Trajnostnih naložb EU ne spodbuja dovolj

Priložnosti za gospodarstvo

Pripravljeni na 55 je logično nadaljevanje Zelenega dogovora in tudi posledica zdaj že desetletje razvijajoče se razprave o zmanjšanju ogljičnega odtisa, ki iz lepih drsnic predstavitev ni prišla v izvedbo, ocenjuje dr. Miha Bobič, vodja poslovne enote daljinska energetika v Danfoss Trati. Kljub vsem razpravam se je stanje še poslabšalo. »Za Slovenijo je pomembno, da je sveženj pripravljen med slovenskim predsedovanjem, saj to omogoča večjo prepoznavnost slovenskih podjetij, ki bodo v tem izkoristile poslovno priložnost. Predvsem je pa priložnost za države, ki so v preteklosti naredile odklone od zelene poti, da to popravijo. Kot na primer Slovenija z gradnjo termoelektrarne na lignit. Za Danfoss, na primer, lahko ETS (trgovanje z ogljičnimi certifikati) bistveno pripomore k večji gradnji sistemov daljinskih ogrevanj. Za ogrevanje in hlajenje v EU namreč porabimo okoli 40 odstotkov energije. Prav tako k temu pripomorejo direktive o obnovljivih virih ter energijski učinkovitosti. Te so povezane z boljšo izrabo virov in z izboljšanjem rabe energije v stavbah.«

Za gospodarstvo, ki je predvsem srednje do nizko tehnološko, kot je slovensko, pa je to, kot še pravi Miha Bobič, zelo pomembna priložnost. »Vsa podjetja bodo morala po poti razogličenja svoje proizvodnje. Če so cilji pravilno postavljeni, to lahko predstavlja izjemno poslovno priložnost za podjetja, da se postavijo kot nizkoogljična proizvodnja. Tako ustvarijo tudi konkurenčno prednost. Prvi bodo nagrajeni, zadnji bodo morali investirati. Ti bodo pa težko uporabili nizko ali brezogljično poslovanje kot konkurenčno prednost.«

Hkrati je to priložnost za podjetja, da se preusmerijo v storitve in izdelke, še pravi Bobič. »Zelo verjetno oboje, ker bodo z digitalizacijo storitve del ponudbe fizičnega izdelka, ki omogoča zeleno preobrazbo. Priložnosti je veliko. Tehnološka zahtevnost je srednja in obstaja možnost izvoza projektivnih in inštalaterskih storitev. Zaradi povečanega povpraševanja bo nastala niša tudi v zahodni Evropi. Vendar pozor: kdor želi postati del tega trga, bo moral najprej razogljičiti svoje delovanje in digitalizirati izdelke ter ponudbo.«
 

Velika vlaganja za zeleno prihodnost

Da bodo nujna obsežna vlaganja v nizkoogljične vire in energetsko infrastrukturo, če naj do leta 2030 dosežemo znižanje emisij toplogrednih plinov, ocenjuje tudi upravni odbor Energetske zbornice Slovenije (EZS). Sedanje desetletje je ključno obdobje, v katerem je treba sprejeti vse srednje- in dolgoročne odločitve v okviru energetskega prehoda – torej v okviru opuščanja fosilnih goriv in vse večje uporabe obnovljivih virov energije –, sicer cilji do leta 2050 ne bodo doseženi.
Pomembno vlogo pri zelenem prehodu bodo imela elektrodistribucijska podjetja, saj je pogoj za tranzicijo dograditev infrastrukture, kar bo omogočilo priklapljanje sončnih elektrarn, toplotnih črpalk, električnih vozil, hranilnikov energije in podobno. Predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica pravi, da bo v prihodnjih letih največji izziv, poleg umeščanja objektov v prostor, zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev, ki bodo potrebna za te investicije – predvidoma bodo potrebne štiri milijarde evrov.

Nujna bo strateška odločitev za to ter soglasje politike, o čemer pa se za zdaj še ne razmišlja. Naše predsedovanje EU, kjer smo med prednostnimi nalogami zapisali zeleni prehod, je lahko priložnost, da o tem govorimo naglas, ocenjuje Blažica, ki pa v tako kratkem času ne pričakuje drastičnih sprememb. »Upam pa, da se bo zavedanje, da je razvoj distribucijskega omrežja ključen vzvod za doseganje postavljenih ciljev, čim prej usedlo na plodna tla in da se bo tudi politika začela aktivno ukvarjati s tem. Zagotoviti je treba finančne vire, skrajšati postopke umeščanja v prostor in olajšati delo zaposlenim v distribuciji, da bomo omrežje čim prej uspešno dogradili. Samo tako odjemalcem lahko omogočimo tekoč prehod v zeleno prihodnost,« poudarja Blažica. A nujen bo tudi vložek odjemalcev. Najprej v načinu vedenja, ki bo moralo postati energetsko odgovornejše. S finančnega vidika pa bo gotovo treba računati na to, da se bo del stroškov, ki bo v prihodnjih letih vložen v tehnologije, prelil v omrežnine in ne nazadnje bodo porabniki tudi sami investirali v naprave, avtomobile, toplotne črpalke, sončne elektrarne …

»Najpomembneje pa je, da bo politika znala ta prehod voditi uravnoteženo do cilja, torej, da bo spodbujala vse elemente prehoda v zeleno na primeren način. Na primer, porabnike k odgovornemu vedenju in da bo zagotovila dovolj denarja za investicije,« še poudarja Blažica.

Izzivi podnebne nevtralnosti

In kako se v podjetjih že spopadajo z izzivi podnebne nevtralnosti? Tako, na primer, vsi Danfossovi izdelki in storitve delujejo v domeni energijske učinkovitosti. Naj bo to mobilna hidravlika, rešitve za frekvenčno regulacijo ali pa rešitve za hlajenje in ogrevanje v okviru podnebnih rešitev. »Skupaj s svetovalno hišo BCG razvijamo bodoče smernice za ESG (ekologija, socialno zavedanje in korporativno upravljanje). Na podlagi tega bomo za vse skupine izdelkov, proizvodne lokacije in predstavništva naredili načrte za razogljičenje. Sedež podjetja Danfoss na otoku Als v Nordborgu na Danskem pa bo CO₂ nevtralen že leta 2025; seveda s stališča celotne ponudbe: od naše dobaviteljske verige prek naše dejavnosti do energijske učinkovitosti izdelkov v uporabi ter pozneje recikliranja in krožnega gospodarstva,« je pojasnil Miha Bobič.

Po njegovih besedah so zanje nove razvojne priložnosti predvsem v zeleni transformaciji, kjer so pot začeli že leta 2017 z digitalizacijo portfelja in spremembo poslovnih modelov. »V District energy in Buildings Danfossovih poslovnih enotah ponujamo energijsko učinkovite rešitve za stavbe in distribucijo energije. Naši naslednji koraki so predvsem v razvoju izdelkov, ki so podprti s programsko opremo, in v nadgradnji naših optimizacijskih rešitev z bolj strateškimi orodji za dolgoročno načrtovanje,« je še povedal Miha Bobič.

Kot pravi, naj bi področje sistemov daljinske energetike zraslo v EU iz današnjih 18 na 27 odstotkov v 2035 in na 32 odstotkov leta 2050. Podobne trende vidimo tudi v Aziji in Rusiji, medtem ko se je Severna Amerika počasi začela odpirati energijski učinkovitosti. S povečevanjem obnovljivih virov v proizvodnji elektrike in elektrifikacijo virov toplotne energije preko toplotnih črpalk pa bo tudi narasel predvsem pomen integracije sektorjev, Torej povezava med proizvodnjo in distribucijo električne in toplotne energije ter mobilnosti. Rešitve za to pa že imamo in smo že v nekaj različnih pilotnih projektih, da bomo dobili izkušnje in preizkusili tehnologijo.
 

Financiranje trajnostnih naložb

Za trajnostne naložbe je pomembno tudi financiranje. Tako SID banka,na primer, že več let na različne načine s finančnimi instrumenti financira trajnostne naložbe. Pojasnjujejo, da je program za financiranje trajnostnih naložbenih projektov (Naložbe 3), ki so ga konec aprila ponudili za financiranje naložbenih projektov, ki pripomorejo k prehodu v krožno gospodarstvo. »Posojila od 100.000 do deset milijonov evrov so na voljo samostojnim podjetnikom, gospodarskim družbam ter zadrugam, ki imajo vsaj dva zaposlena in z isto davčno številko poslujejo najmanj dve poslovni leti. V okviru posojila SID banka podjetjem zagotavlja sredstva, ki jih lahko namenijo za investicije v obnovljive naravne vire in recikliranje oziroma boljšo izkoriščenost in izrabo materialov ter izdelkov; za optimizacijo delovanja sistemov; v kroženje proizvodov in snovi; dematerializacijo izdelkov ter izbiro virov in tehnologij za krožno gospodarstvo.«

Sredstva po programu je mogoče uporabiti za zeleno transformacijo in pa tiste oblike projektov, ki so namenjeni trajnostnemu financiranje. Financiranje po programu, tudi zaradi izvajanja instrumenta v obliki ukrepa finančnega inženiringa z MGRT, omogoča boljše cenovne pogoje od tržnih, daljše ročnosti, tudi do 20 let, dolge moratorije na odplačevanja glavnice, nižje pogoje zavarovanj ter financiranje do 85 odstotkov celotnih stroškov projekta.

Na voljo je 40 milijonov evrov, a se je za financiranje doslej odločilo le nekaj podjetij, še pojasnjujejo v SID banki in dodajajo, da se lahko podjetja nanje obrnejo tudi s projekti, ki so še v fazi snovanja.

Sredstva za projekte krožnega gospodarstva

SID banka promovira trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo od leta 2010, ko so bili eden prvih pobudnikov teh konceptov v Sloveniji. »Podjetja s krožnim poslovnim modelom lahko ustvarijo višjo dodano vrednost in so zato konkurenčnejša, pri tem pa pomembno vlogo igra financiranje.« Financiranje trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva je v SID banki posredno integrirano v vse finančne instrumente. Poleg financiranja trajnostnih naložbenih projektov ostaja financiranje razvoja tehnoloških inovacij glavni steber prehoda v krožno gospodarstvo, saj so inovacije bistvene za spremembo poslovnih modelov.

»Gospodarske družbe, samostojni podjetniki in zadruge lahko pri SID banki pridobijo posojila za financiranje tehnološko-razvojnih ter tudi naložbenih projektov, katerih cilj je nov ali bistveno izboljšan proizvod, proces ali storitev oziroma sprememba poslovnega modela. Posojilo v višini od 100.000 do 15 milijonov evrov lahko kreditojemalci pridobijo po enem od treh tipov državne pomoči – začasni okvir, pomoč de minimis in GBER, odvisno od potreb in pogojev, ki jih podjetje izpolnjuje. Zelenim projektom namenja SID banka tudi povratna kohezijska sredstva iz Sklada skladov. Poleg tega so osebam javnega sektorja in ESCO (Energy Service Company) podjetjem na voljo posojila za financiranje projektov celovite energetske prenove javnih stavb (osnovnih šol, vrtcev, obnove občinskih stavb, zdravstvenih domov in podobno) ter posojila za financiranje projektov urbanega razvoja za gradnjo in prenovo neprofitnih stanovanj ali druge občinske infrastrukture (na primer garažnih hiš) na degradiranih območjih,« pojasnjujejo v SID banki. Slednja zelene projekte financira tudi posredno prek sodelujočih poslovnih bank, kjer so na voljo posojila za financiranje razvoja do okolja prijazne družbe in proizvodnje brez omejitve najnižjega ali najvišjega zneska posojila ter z ugodnejšo obrestno mero.

Da bi zagotovila čim ugodnejše vire za financiranje je SID banka leta 2018 izdala zeleno obveznico v vrednosti 75 milijonov evrov, ki služi kot vir financiranja tako imenovanih zelenih projektov po vseh programih neposrednega financiranja, ki so banki na voljo. Do konca leta 2020 je tako iz zelene obveznice odobrila financiranje 15 projektov v skupni vrednosti 78,8 milijona evrov. Največ, in sicer 69,4 odstotka vseh sredstev, je bilo namenjenih zelenim projektom iz kategorije čisti transport, 12,1 odstotka za trajnostno ravnanje z viri in odpadki, 11,2 odstotka sredstev za projekte v kategoriji obnovljivi viri energije in odpadki, 6,3 odstotka za energetsko učinkovitost in 1,0 odstotka za trajnostno upravljanje voda in odpadnih voda. Poleg financiranja SID banka podjetjem nudi tudi svetovanje pri izdaji njihovih lastnih zelenih obveznic.

Reševanje problematike ravnanja z odpadki v občinah

Skladno s trendi in strategijo razvoja SID banka v vse svoje postopke financiranja vgrajuje ESG dejavnik, še pojasnjujejo. Že pet let ima oblikovan sistem ocenjevanja 5-bilanc (finančne, surovinske, okoljske, energetske in inovacijske bilance), ki je zasnovan tako, da poda široko sliko o trajnostnih praksah in krožni naravnanosti v podjetju ter tehnološki in kadrovski zmožnosti podjetja, tudi za prehod v poslovni model krožnega gospodarstva. Celostna ocena iz sistema 5-bilanc vstopa v kreditnem procesu SID banke kot vhodni parameter in kot eden od ključnih parametrov pomembno vpliva tudi na odločitev o odobritvi kredita.

V SID banki opažajo, da se povpraševanje po finančnih virih za vlaganja v krožno gospodarstvo in zelene projekte postopoma povečuje. To potrjuje dejstvo, da so sredstva iz zelene obveznice podjetja v dveh letih skoraj povsem porabila. Letos so sklenili tudi pogodbo o financiranju objekta za mehansko in biološko obdelavo komunalnih odpadkov, ki bo na trajnosten in celovit način rešil problematiko ravnanja z odpadki kar desetih dolenjskih in belokranjskih občin. Sicer pa so že financirali več projektov povečanja energetske učinkovitosti, ki vključujejo na primer financiranje naprav za kogeneracijo na biomaso, posodobitev javne razsvetljave, financiranje obnovljivih virov ter energetsko obnovo javnih stavb.